Možgani so neverjetni, in ker jih navadni smrtniki ne razumemo najbolje, se zdi, da so zaviti v tančico skrivnosti. Kar pa ni niti najmanj skrivnostno, so neprimerne navade in življenjski slogi, s katerimi možganom škodujemo. Ali veste, zaradi česa naši možgani najbolj trpijo?
Ali poznate svoje neverjetne možgane?
Ali ste na primer vedeli, da možgani neprekinjeno proizvajajo približno 23 vatov energije, kar pomeni, da bi lahko namesto svojih funkcij napajali žarnico? Poleg tega so procesi v možganih neverjetno hitri. Nevroni, ki jih imamo približno 86 milijard, lahko prenašajo podatke s hitrostjo od 0,5 metra do 120 metrov na sekundo.
Jasno je, da takšna moč in hitrost zahtevata tudi precejšnje vložke. Zato morda ne preseneča, da možgani, čeprav predstavljajo približno 2 % celotne teže človeka, porabijo približno petino ali 20 % kisika.
Morda boste presenečeni tudi nad podatkom, da je zmogljivost možganov za pomnjenje očitno neomejena in da lahko možgani hranijo približno 2,5 petabajta ali 2,5 milijona gigabajtov informacij.
Možgani so preprosto ogromni! Ali veste, kaj z njimi nehote počnemo? Tudi to vam bo razložila ta objava s kanala YouTube Top Stuff in 2 minutes.
Vir: YouTube, YouTube, YouTube, YouTube, YouTube, YouTube, YouTube, YouTube, YouTube, YouTube, YouTube.
Kako škodujemo možganom?
Vse škodi možganom. Pogosto se na primer govori o hidraciji, vendar se le malo ljudi zaveda, da so možgani sestavljeni iz približno 75 % vode. Ustrezna hidracija je zato nujno potrebna za ohranjanje optimalnega delovanja možganov.
Alfa in omega pravilnega delovanja našega telesa je zadostna regeneracija med spanjem. To vsekakor velja tudi za možgane. Pomanjkanje spanja poslabša spomin, sprejemanje odločitev in kognitivne funkcije. Kronično pomanjkanje kakovostnega in zadostnega spanca je povezano celo z dolgoročnimi poškodbami možganov in povečanim tveganjem za nevrološke motnje, vključno z Alzheimerjevo boleznijo.
Verjetno vas bo nekoliko manj presenetilo, da tudi stres predstavlja veliko težavo za naše možgane. Dolgotrajni stres lahko privede do zmanjšanja velikosti možganov in poslabšanja spomina. Kronični stres dejansko poveča raven hormona kortizola. Če je tega hormona v telesu presežek, lahko visoke ravni poškodujejo hipokampus, ki je odgovoren za spomin in učenje.
Možganom lahko škodujeta tudi prehranjevanje in samota
Naše potrebe po druženju so resda zelo individualne in zagotovo se lahko spomnite trenutkov v svojem življenju, ko ste naravnost iskali družbo drugih, vendar ste hrepeneli tudi po zasebnosti doma in tišini.
Kljub temu smo ljudje družabna bitja, socialna izolacija in osamljenost pa lahko vodita v depresijo in upad kognitivnih sposobnosti. Na splošno je poudarjen stik iz oči v oči, vendar lahko tudi spletna ali drugače posredovana komunikacija precej pomaga in je vsekakor bolj zdrava kot popolna izolacija.
Vse, kar pojemo, temeljno vpliva na zdravje celotnega telesa, ne glede na možgane. Hrana z veliko sladkorja in nezdravih maščob slabša tudi kognitivne funkcije in povečuje tveganje za demenco.
Sladkor slabša spominske in učne sposobnosti, preveč soli pa povzroča visok krvni tlak, slabši pretok krvi v možgane in posledično kognitivne motnje.
Tudi nekateri drugi strokovnjaki opozarjajo na pomen zajtrka. Možgani po prebujanju potrebujejo energijo.
Svojo vlogo ima tudi kajenje, saj zmanjšuje količino kisika. Ta je za možgane bistvenega pomena in kot organ z največjo porabo kisika tudi ti zaradi kajenja občutno trpijo.
Na možgane negativno vplivajo tudi alkohol in druge snovi, ki povzročajo zasvojenost. Čeprav se pogosto poudarjajo blagodejni učinki različnih drog na telo, uporaba vsekakor vpliva na delovanje možganov in ogroža interakcijo med različnimi deli možganov in živčnega sistema.
Viri: health.harvard.edu, emedihealth.com
