V študiji, ki jo je opravila CEC, je priporočljivo uvesti spletno glasovanje v Litvi, da bi zmanjšali tveganja.
To je ključna ugotovitev podjetja Civitta, ki je pripravilo študijo.
V skladu s povzetkom študije izvajanje projekta IBIS v Litvi “ustvarja več tveganj kot koristi, zato se predlaga, da se spletno glasovanje ne izvaja, dokler se ne zmanjša verjetnost ustreznih družbenih in tehnoloških tveganj”.
Kot družbena tveganja so avtorji dokumenta opredelili geopolitične razmere in izgubo legitimnosti volitev v primeru kibernetskega napada ter nezaupanje javnosti v javne organe in informacijske sisteme zaradi dezinformacij.
Tehnološka tveganja vključujejo možnost uhajanja in izkrivljanja volilnih podatkov, tudi z najnaprednejšimi tehnologijami šifriranja glasovnic.
“Po tehtanju tveganj in denarja, (…) kakšne so trenutno geopolitične razmere, bi menili, da je spletno glasovanje sicer mogoče, vendar je treba to vprašanje preložiti na prihodnost, ko bomo imeli večje zaupanje javnosti, večje zagotovilo o kibernetski varnosti in stabilnejše geopolitične razmere,” je med predstavitvijo študije izvedljivosti v parlamentu dejal Mindaugas Vanagas, pridruženi partner pri družbi Civitta in eden od avtorjev študije.
20 milijonov EUR v 13 letih za vzpostavitev in vzdrževanje sistema
Tržna raziskava, ki je bila izvedena med študijo, je pokazala, da bi razvoj, uvedba in vzdrževanje sistema IBIS od leta 2025 do 2038 državo stali približno 20 milijonov EUR, pri čemer so predlagatelji priporočili nakup že obstoječega sistema v tujini in njegovo prilagoditev Litvi.
Skoraj 3,9 milijona EUR od tega zneska odpade na stroške namestitve, 9,7 milijona EUR na licenčno podporo in 7 milijonov EUR na stroške vzdrževanja.
Po mnenju avtorjev študije je nakup obstoječega sistema stroškovno učinkovita alternativa.
Študija se je obrnila na 24 tehnoloških podjetij za tržno raziskavo.
Na poziv k oddaji predlogov se je odzvalo osem podjetij, štiri podjetja pa so predložila predloge.
“Resnično smo preučili obseg Litve, veliko smo komunicirali z dobavitelji, zato menimo, da so cene povsem ustrezne,” je dejal Vanagas in dodal, da se stroški namestitve sistema lahko razlikujejo glede na inflacijo in konkurenco.
Po mnenju avtorjev študije bi razvoj sistema IBIS okvirno trajal od pet do sedem let, od tega približno eno do dve leti priprav, eno leto načrtovanja naložb in tri do štiri leta izvajanja.
Priporočljivo je, da se pred izvedbo projekta razvije in uporabi pilotna različica sistema.
“Razočaral bom tiste, ki pričakujejo (spletno glasovanje – BNS) na letošnjih volitvah v Seimas, vendar žal takšne možnosti ne bo,” je opozoril Vanagas.
Andrius Puksas, namestnik predsednika VRK, je poudaril, da študija izvedljivosti ne pomeni, da bo IBIS uveden ali ne.
“Odločitev o tem vprašanju bo morala biti še vedno politična,” je dejal predstavnik VRK.
“Če bo sprejeta politična odločitev, bo zagotovo obstajal načrt za njeno izvajanje. In lahko bodo zelo različni roki, (…) vendar je to stvar druge razprave,” je dodal.
Ključnega pomena je krepitev zaupanja javnosti
Po mnenju avtorjev študije je ključni dejavnik za uspešno izvajanje sistema zaupanje javnosti v tehnologije spletnega glasovanja, ki “lahko poveča udeležbo volivcev in hkrati sproži pomisleke glede varnosti in zasebnosti”.
Poleg verodostojnosti tehnologije je treba zagotoviti tudi zaupanje v javne organe in vključenost skupnosti v volilne postopke ter posodobiti pravni okvir za spletno glasovanje.
“Predpostavimo, da spletno glasovanje deluje pravilno in da ni nobenih napak. Nobenega zagotovila ni, da mu bo javnost še vedno zaupala. Verjetno bi bilo potrebnih nekaj rac v javnih medijih, da bi zasejali nezaupanje v demokratični proces,” je dejal Vanag.
Po njegovem mnenju je to nezaupanje lahko posledica nizke digitalne pismenosti javnosti ter bolj zapletenega postopka zagotavljanja anonimnosti in štetja glasov na spletu v primerjavi z izpolnjevanjem in štetjem papirnatih glasovnic.
Avtorji študije predvidevajo večino pravnih sprememb v volilnem zakoniku, vključno s spremembami ustavnega zakona o referendumu, posodobitvami nacionalne strategije kibernetske varnosti in pozivi k oblikovanju posebnega poglavja volilnega zakonika ali posebnega zakona o spletnem glasovanju.
Avtorji študije so poudarili, da lahko IBIS pozitivno vpliva na udeležbo volivcev, ki živijo v tujini, saj zmanjša stroške volilnega postopka.
“Analiza kaže, da ima projekt IBIS ekonomske prednosti in se kljub visoki začetni naložbi dolgoročno povrne v smislu ekonomskih in socialnih koristi, saj zmanjša stroške na volivca,” piše v študiji.
Vendar pa študija navaja, da politične sile v Litvi in tujini na spletno glasovanje gledajo dvoumno, zato ni razširjeno po vsem svetu in bo verjetno “še bolj zaostrilo obstoječe delitve med političnimi silami v Litvi”.
Lina Petronienė, predsednica VRK, je predlagala, da uvedbe IBIS ne bi smeli izsiliti, temveč bi morala potekati stalna razprava in do rešitev bi morali priti postopoma. Lahko naredimo nekaj sprememb, lahko naredimo nekaj sprememb, lahko naredimo nekaj sprememb, lahko naredimo nekaj sprememb, lahko naredimo nekaj sprememb. Delajmo to vzporedno, ni nam treba zdaj čakati nekaj let, morda se bo kaj spremenilo. Morda se bo spremenilo, medtem ko bomo to delali.”
Seimas je koncept spletnega glasovanja na volitvah in referendumih odobril že leta 2006. S tem povezane spremembe volilne zakonodaje so bile predložene Seimasu v letih 2008, 2009, 2010 in 2014, vendar so zakonodajalci osnutke vedno znova vračali v dopolnitev.
Program te vlade predvideva “oceno tehnične izvedljivosti in začetek sprejemanja zakonodaje, ki bo omogočila izvedbo pilotnega spletnega glasovanja”.
