Prav tako ne dvomim, da naše lepo in izjemno Baltsko morje privlači ljudi s svojo edinstvenostjo – ne zaman so plaže vsako poletje polne dopustnikov.
Zakaj mračna zelenkasta barva Baltskega morja niti približno ne spominja na modro in čisto vodo Sredozemskega morja?
Barva in motnost Baltskega morja sta posledica fitoplanktona – morskih alg, ki jih je še posebej veliko, ko voda cveti – kot del procesov evtrofikacije.
Fitoplankton je seveda prisoten tudi v Sredozemskem morju, vendar je zaradi manjšega onesnaženja, hitrejšega spreminjanja vode in drugačnih okoljskih pogojev rast teh alg manj intenzivna, zato je voda v Sredozemskem morju veliko bolj bistra.
Videz Baltskega morja in procesi, ki v njem potekajo, so v veliki meri odvisni od njegove geografske lege in okoljskih vidikov.
Zaradi zaprtega ekosistema z zelo omejenimi spremembami vode je Baltsko morje še posebej občutljivo na človekovo onesnaževanje.
Je plitvo morje (povprečna globina je približno 56 m, medtem ko je povprečna globina Sredozemskega morja 1 500 m), z vseh strani obdano z gosto poseljenimi območji, od koder v morje pride več kot 80 % onesnaževal.
V porečju Baltskega morja živi približno 84 milijonov prebivalcev, ki se intenzivno ukvarjajo s kmetijstvom in industrijo.
Plitvo, zaprto morje z relativno nizko slanostjo, v katerem se voda spreminja od 25 do 40 let, se težko spopada z vsemi onesnaževali, ki vstopajo vanj. Največja težava Baltskega morja je evtrofikacija, ki jo povzroča vnos dušika in fosforja.
Po podatkih Komisije za varstvo okolja v Baltskem morju (HELCOM) je 7 večjih rek v porečju Baltskega morja (Nemunas, Daugava, Neva, Chemokis, Vysla, Oderis, Jota) prispeva 90 % fosforja in 80 % dušika, ki onesnažuje morje.
Komunalne in industrijske odpadne vode se učinkovito čistijo v večini čistilnih naprav v Evropski uniji (EU) in predstavljajo majhen delež tega toka. Večina dušika in fosforja, ki vstopa v reke, izvira iz kmetijskih dejavnosti.
Zaradi počasnega samočiščenja se stanje morja ne izboljšuje tako hitro, kot bi si želeli. V poročilu HELCOM o stanju Baltskega morja 2023 je zapisano, da se stanje morja od leta 2021 žal ni izboljšalo. Za stanje rib in morskih sesalcev velja, da se je poslabšalo.
Kljub temu smo lahko zadovoljni, da je v primerjavi s kritičnim obdobjem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo onesnaževanje morja na vrhuncu, morje zdaj v boljšem stanju.
Razmere v Baltskem morju se bodo verjetno še naprej izboljševale, saj se družba vse bolj zaveda in skrbi za okolje, ki nas obdaja.
Po podatkih Evropske agencije za okolje je večina Sredozemskega morja nekoliko manj onesnažena kot Baltsko morje, vendar intenzivni turizem povzroča precejšnje lokalno onesnaženje.
Sredozemsko morje je kot turistični raj tudi eno od najbolj onesnaženih morij s plastičnimi odpadki.
Ocenjuje se, da se vsak dan v morje izpusti približno 730 ton plastičnih odpadkov vseh vrst – 60 % plastičnih odpadkov, ki jih najdemo na plažah, so plastični izdelki za enkratno uporabo.
Emisije iz industrije in ladijskega prometa imajo tudi velik negativen vpliv na biotsko raznovrstnost, ribje vrste, ki so zelo občutljive na onesnaženje, in ekosisteme koralnih grebenov.
Če pričakujete, da bo temperatura Baltskega morja zaradi segrevanja podnebja v prihodnosti dosegla sredozemsko raven, vas moram razočarati. Glede na napovedi o podnebnih spremembah se bo povprečna temperatura Baltskega morja morda povečala za 1,2 do 3,3 °C, vendar zagotovo ne bo dosegla 25 do 27 °C, ki jih poleti beležijo na sredozemskih obalah.
Negativne učinke spreminjajočega se podnebja opažamo v vseh evropskih morskih ekosistemih.
Naj vas ne presenetijo informacije o “smrtonosnem triu” – treh dejavnikih, ki najbolj vplivajo na morsko biotsko raznovrstnost: zakisljevanje, dvig temperature in izčrpavanje kisika.
Te spremembe vodijo v večjo ranljivost morske biotske raznovrstnosti in manjšo odpornost ekosistemov.
Plitve obale Baltskega morja so še posebej občutljive na podnebne spremembe, saj v morju nastajajo mrtva območja, kjer zaradi pomanjkanja kisika izginejo skoraj vse rastlinske in živalske vrste.
Druga razlika, o kateri se lahko prepričate sami, je, da si boste, ko pridete iz Sredozemskega morja, zagotovo želeli umiti soli, ki so po plavanju ostale na vašem telesu.
V primerjavi s Sredozemskim morjem, ki lahko vsebuje do 3,8 % soli, je Baltsko morje na nekaterih območjih približno 30-krat manj slano, in sicer od 0,2 % do 0,8 %.
Manjša slanost je tudi eden od dejavnikov, zaradi katerih je Sredozemsko morje privlačnejše in lepše ne le v živo, temveč tudi na fotografijah.
Inga Urniežaitė, izredna profesorica, Oddelek za okoljsko tehnologijo, Fakulteta za kemijsko tehnologijo, Univerza za tehnologijo v Kaunasu
