Kunsthaus Zürich, eden najprestižnejših švicarskih umetnostnih muzejev, je sporočil, da bo iz svojih zbirk umaknil pet slik, potem ko bo preveril njihovo poreklo v skladu z novimi smernicami za ravnanje z umetninami, ki so jih nacisti izropali. O tem poroča TASR po poročanju tiskovne agencije AFP.
Fundacija, pristojna za zbirko Emila Georga Bührleja, je sporočila, da je bila dodatno pregledana tudi šesta slika, čeprav je navedla, da nove smernice zanjo ne veljajo.
Bührle je bil švicarski industrialec nemškega rodu, kontroverzni proizvajalec orožja in zbiratelj umetnin, ki je med drugo svetovno vojno obogatel, zato so dolgo obstajali sumi o nacističnem izvoru njegove umetniške zbirke – ene najprestižnejših zasebnih umetniških zbirk v Evropi.
“Fundacija zbirke E. G. Bührle je Kunsthaus Zürich obvestila, da išče rešitve s pravnimi nasledniki nekdanjih lastnikov šestih del iz zbirke,” je muzej v petek zapisal v izjavi.
“Kunsthaus pozdravlja ta pristop, vendar v interesu obiskovalcev globoko obžaluje, da bo pet od teh slik v četrtek iz prostorov Kunsthausa odstranila sama fundacija,” so dodali v muzeju.
Slike so delo Gustava Courbeta, Clauda Moneta, Henrija de Toulouse-Lautreca, Vincenta van Gogha in Paula Gauguina.
Fundacija je v svoji izjavi pojasnila, da je na podlagi novih najboljših praks ameriškega zunanjega ministrstva za ravnanje z umetniškimi deli, ki so jih zaplenili nacisti, “dodatno ocenila” njihov izvor.
V primeru petih del, ki bodo odstranjena iz muzeja, si bo “fundacija prizadevala za pošteno in pravično rešitev s potomci ali drugimi pravnimi nasledniki nekdanjih lastnikov”.
Fundacija se je odločila, da “na podlagi ugotovljenih dejstev” šesta slika Édouarda Maneta “ne sodi v okvir ‘najboljše prakse'”, čeprav si primer še vedno zasluži “posebno pozornost”.
Kunsthaus Zürich je zaradi razstavljanja zbirke Bührle v preteklosti naletel na težave, saj so kritiki lani trdili, da so bila prizadevanja ustanove, da bi dela umestila v kontekst, premalo osredotočena na usodo njihovih nekdanjih judovskih lastnikov.
