Mantas Zakarka: ali bi bilo res neznosno breme, če bi se steklenica piva v imenu obrambe podražila za 8 centov?
Vendar se v zadnjem trenutku v Seimasu pojavljajo dodatni predlogi posameznih evropskih poslancev, ki z dvigom davkov za vse kategorije razen piva spodbujajo nadaljnja tržna neravnovesja.
Naši poslanci razumejo geopolitične razmere in nujne potrebe po zagotavljanju trajnostnega financiranja krepitve litovskih obrambnih virov ter podpirajo cilje osnutka zakona.
Vendar je ključno, da spremembe ne porušijo ravnovesja celotnega sistema trošarinskega trga, ki je trenutno ogrožen. Obstaja realna nevarnost, da se pobiranje davkov – in s tem prihodki v državni proračun – ne bo povečalo, ampak celo zmanjšalo.
Ali smo res na “estonskem grabnu”?
Dolgoletni trošarinski načrt, ki je bil v Litvi prvič uporabljen leta 2021, je dobro deloval in je omogočil ciljno usmerjeno uresničevanje socialnih ciljev, podjetjem, da ustrezno načrtujejo svoje dejavnosti, državi pa jasno napoved prihodkov iz trošarin v državni proračun.
Ministrstvo za finance (FINMIN) trenutno ponovno predlaga dolgoročni načrt za trošarine, hkrati pa si prizadeva pridobiti dodatna sredstva za obrambni proračun.
Vsekakor podpiramo cilje, vendar bi predlagani osnutek še povečal razliko med trošarino na enoto v Litvi in njenih najbližjih sosedah.
Primer Estonije v obdobju 2016-2018 kaže, da bi lahko nastala razlika v ceni zmanjšala trg za skoraj 30 % na leto.
Razlika nekaj evrov je povzročila množično nakupovanje alkoholnih pijač v latvijskih obmejnih trgovinah.
Po več zaporednih letih velikih izgub pri pobiranju trošarin se je estonska vlada odločila, da bo leta 2019 ponovno uvedla 25-odstotno znižanje trošarin na alkohol.
Še ena odločitev je pripomogla k močnemu povečanju prihodkov od pobiranja trošarin.
Z vidika kupcev je razlika 2 EUR za isti izdelek spodbudila nakupe v sosednjih državah, razlika v ceni od 0,10 do 0,12 EUR pa je premajhna in ne vpliva na odločitve, kje izdelek kupiti ali ne.
Posledično se je trošarina za steklenico piva povečala za skoraj 0,10 EUR, kar ni spremenilo obnašanja kupcev, je pa znatno povečalo prihodke proračuna, saj količina kupljenega piva včasih presega količino vsega drugega alkohola.
Trenutno predlagani načrt povečanja trošarin predvideva največje povečanje in s tem tveganje dolgoročnih izgub za skupino žganih pijač, kjer je razlika s sosednjimi državami že zdaj največja.
Medtem pa bo najmanj tvegana skupina, vendar druga najvišja glede pobiranja trošarin, še tri leta premalo izkoriščena za pobiranje trošarin.
Odstopanje od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (SZO)
Ves alkohol, ne glede na vrsto pijače, je isti alkohol. Prav priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se osredotočajo na čim bolj enotno obdavčitev različnih alkoholnih izdelkov, ne le zaradi ekonomskih, temveč tudi zaradi socialnih namenov, čedalje bolj pa se na to osredotočajo tudi druge evropske države.
Pozdravljamo in podpiramo prizadevanja za zmanjšanje razlik med obdavčitvijo alkoholnih pijač 1. stopnje, ki jih je družba FINMIN začela izvajati z letom 2021. Na podlagi nedavnih trendov porabe alkoholnih pijač lahko trdimo, da je to izvajanje lahko še hitrejše in zagotavlja najmanj tvegan način za povečanje prihodkov države iz naslova pobiranja trošarin.
Vendar pa zdaj predlagani osnutek te ambicije spodkopava. Sprejetje sedanjega osnutka bi še bolj kot zdaj porušilo ravnovesje na trgu, s čimer bi spodkopalo argumente in izračune, ki jih je prej navedla družba FINMIN.
Odstotek alkohola v nekaterih kategorijah bi bil včasih cenejši od odstotka v drugih kategorijah ali pa bi se na primer trošarine za dve pijači z enako vsebnostjo alkohola bistveno razlikovale samo zato, ker po uredbi o proizvodnji spadata med različne vrste alkohola.
Da se ne bi porušilo ravnovesje na trgu na nacionalni ravni, bi moral biti cilj čim bolj poenotiti obdavčitev alkohola 1. stopnje v različnih kategorijah alkoholnih izdelkov.
Tudi v primeru predloga LAGGIA bi bila obdavčitev alkohola v pivu za 36 % nižja od odstotka alkohola v žganih pijačah.
Neenako davčno breme
Če pogledamo sedanji predlog, vidimo, da se tudi za povečanje obrambnih izdatkov trošarine za nekatere izdelke zvišujejo manj, kot bi se lahko.
Pri ocenjevanju vpliva zvišanja trošarin na potrošnjo in prihodke ne analiziramo le obsega spremembe trošarinske stopnje, temveč tudi vpliv na cene alkoholnih pijač. Trošarine predstavljajo različne deleže cene posameznih pijač.
Zaradi davčnih dejavnikov bi se lahko 0,5 litra žganih pijač (ki vsebujejo etilni alkohol – vodka, viski, likerji, alkoholni koktajli, aperitivi …) prihodnje leto v povprečju podražilo za 0,79 centa, vino in druge fermentirane pijače nad 8,5 % alkohola za 0,30 centa, pivo pa le za 0,05 centa.
Dinamika pobiranja prihodkov od trošarin ter gibanja cen in trga, kot jo je predstavil FINMIN, kaže, da je v kategoriji piva dejanski vpliv trošarin na končno ceno izdelka veliko manjši kot v drugih kategorijah pijač.
Prav tako si velja ogledati podatke, ki jih je za prvo četrtletje letošnjega leta posredoval državni davčni inšpektorat (STI). Če primerjamo prve štiri mesece leta 2024 s prvimi štirimi meseci lanskega leta, se je prodaja piva povečala za 11,5 %. V istem obdobju se je prodaja žganih pijač povečala le za 4,7 %, vina pa za 6,4 %.
Jasno je, da prodaja piva raste veliko bolj kot druge kategorije, vendar bi se v primeru sprejetja sedanjega predloga o trošarinski politiki cena steklenice piva povečala le za 5 evrskih centov.
Ni jasno, zakaj naj bi se največje davčno breme preneslo na tiste kategorije alkoholnih pijač, ki najmanj rastejo in ki bi se potencialno še bolj skrčile, hkrati pa bi se zmanjšali tudi prihodki v državni proračun.
Če primerjamo letošnji in lanski marec, lahko ugotovimo, da se je znatno povečalo tudi pobiranje trošarin v kategoriji piva, in sicer za 21,3 %.
Pobiranje trošarin za vino se je povečalo za 6,7 %. Pobiranje trošarin za žgane pijače pa se je marca letos zmanjšalo za 2 %, čeprav je bila trošarina v letu 2024 za 7 % višja kot v letu 2023.
Spremembe, ki ne izkrivljajo trga
Jasno je, da žgane pijače in vino ne prinašajo vedno toliko denarja v državni proračun, kot načrtuje FINMIN, in če bi se trošarine za ti dve kategoriji še bolj nedosledno in bistveno zvišale, bi lahko dosegli raven, ko bodo trošarine, zbrane v državni proračun iz teh dveh kategorij, precej nižje kot v preteklih letih.
To ne bi pomenilo le, da prihodki od trošarin ne bi zagotavljali dodatnih sredstev za obrambo, temveč tudi, da se ne bi zbrala sredstva, ki se trenutno uporabljajo za zadovoljevanje drugih potreb države.
Zato je vredno razpravljati in ponovno preučiti predlog, ki ga je zdaj predstavil FINMIN, ob upoštevanju trenutnih trendov, razpoložljivih podatkov za posamezne kategorije alkoholnih pijač, razmer v sosednjih državah ter zagotoviti, da sprejete spremembe ne bodo izkrivljale trga, ne bodo porušile ravnovesja celotnega sistema trošarin in ne bodo resnično ogrozile pobiranja sredstev v državni proračun.
Zbiranje dodatnih sredstev je mogoče doseči brez neuravnoteženosti sistema, obenem pa ohraniti pošteno in zdravo poslovno okolje za vse akterje v sektorju, če za to obstaja volja.
