Belgijski kralj Philippe je v sredo vodji Nove flamske zveze (N-VA) zaupal vodenje pogajanj o naslednji belgijski zvezni vladi. Na podlagi poročanja belgijskih medijev o tem poroča bruseljska tiskovna agencija TASR.
Kralj je vlogo “formateurja” oziroma pogajalca, ki bo vodil medstrankarske pogovore o oblikovanju nove zvezne vlade, zaupal vodji N-VA Bartu De Weverju, čigar stranka je na nedeljskih zveznih parlamentarnih volitvah prejela največ glasov.
Teden dni trajajoča misija
Kraljeva palača je medijem potrdila, da bo njena misija, katere namen so pogovori o stikih z drugimi strankami, trajala en teden. Njen glavni cilj je ugotoviti, katere stranke naj bi oblikovale stabilno koalicijo na zvezni ravni, in ugotoviti njihove glavne politične prednostne naloge za prihodnjo usmeritev države.
De Wever bo prvo poročilo o izidu pogajanj kralju predložil najpozneje 19. junija. Če bo pri tem neuspešen, lahko kralj njegovo poslanstvo podaljša še za en mandat ali pa to nalogo zaupa politiku iz druge stranke.
Belgijski monarh je od ponedeljka do srede postopoma sklical vodje vseh političnih strank, ki bi se lahko potegovale za sestavo vlade.
Široka belgijska vlada
Številni belgijski mediji poročajo, da bi jedro novega kabineta poleg N-VA lahko sestavljali še frankofonsko liberalno Reformno gibanje (MR) in socialna krščanska stranka Engaged. V 150-članskem zveznem predstavniškem domu bo imela N-VA 24 sedežev, liberalna stranka MR 20 sedežev, stranka Angažiranost pa 15 predstavnikov. Pričakuje se, da se bo okoli njih oblikovala širša koalicija manjših strank. Očitno z izjemo Valonske socialistične stranke (PS), ki je zaenkrat izključila sodelovanje v vladi.
Belgija, ki je razdeljena med frankofonski in flamski del prebivalstva, ima bogato tradicijo “širokih” vlad, sestavljenih iz političnih strank različnih barv. Po volitvah leta 2019 je nastala koalicija sedmih subjektov, ki je iz vladanja izrinila stranko N-VA. Namesto tega si zdaj prizadevajo, da bi iz vlade izločili stranko Flamski interes (20 sedežev), ki je pred volitvami odkrito govorila o razpadu federacije in ustanovitvi neodvisne Flandrije.
Belgija drži svetovni rekord po številu dni brez redne vlade – v obdobju 2010-2011 jih je bilo kar 541.
