Nova vlada na Haitiju želi zagotoviti varnost in stabilnost na otoku, ki so ga opustošile tolpe.
Po podatkih ZN je bilo na Haitiju v nekaj mesecih ubitih ali ranjenih več kot 2 500 ljudi.
Na Haitiju je bila oblikovana nova vlada, ki bo poskušala ponovno vzpostaviti varnost in stabilnost v tej karibski otoški državi, ki jo je opustošilo nasilje tolp. Odlok o imenovanju članov novega kabineta je bil v uradnem listu objavljen v torek, poroča AFP, dva tedna po tem, ko je začasni vladni svet imenoval Garryja Conilla za začasnega predsednika vlade, poroča TASR.
Conille je pred več kot desetletjem na Haitiju za kratek čas že vodil eno vlado. Na Haiti je prispel 1. junija, do nedavnega pa je deloval zunaj države kot regionalni vodja Sklada Združenih narodov za otroke (UNICEF) za Latinsko Ameriko in Karibe. To funkcijo opravlja od januarja 2023.
Nasilje na Haitiju je izbruhnilo 29. februarja, ko so oboroženi moški prevzeli nadzor nad policijskimi postajami, streljali na letališče v Port-au-Princeu in vdrli v dva največja haitijska zapora ter osvobodili več kot 4 000 zapornikov. Od takrat tolpe napadajo prej mirne skupnosti, zaradi česar je na tisoče ljudi ostalo brez strehe nad glavo.
Po podatkih ZN je bilo na Haitiju med januarjem in marcem ubitih ali ranjenih več kot 2 500 ljudi, kar je več kot 50-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Združeni narodi ocenjujejo, da na Haitiju trenutno skoraj pet milijonov ljudi trpi zaradi akutne nezanesljive preskrbe s hrano. To je stanje, v katerem nezmožnost uživanja ustrezne hrane neposredno ogroža življenje osebe ali zadovoljevanje njenih življenjskih potreb.
Haiti nima delujočega parlamenta in od umora predsednika Jovela Moiseja leta 2021 ni imel šefa države. Po odstopu predsednika vlade Ariela Henryja konec aprila je devetčlanski prehodni vladni svet prevzel oblast, da bi organiziral volitve. Upravo države naj bi novi vladi in novemu predsedniku predal najpozneje 7. februarja 2026.
