To odločitev je v torek, 11. junija, soglasno sprejel prvi Svet za vrednotenje prave kulturne dediščine pri Oddelku za kulturno dediščino (KPD) v okviru Ministrstva za kulturo. Objekt je bil priznan kot zgodovinska in redka tehnična kulturna dediščina.
Ta korak bo omogočil ohranitev te dediščine za prihodnje rodove, tako da bo obnova Belega svetilnika, enega najmočnejših simbolov pomorske države, ki je v vizijah številnih prebivalcev Klaipede, lahko postala resničnost.
Pomorska kultura
Avtor teh vrstic se je februarja 2023 obrnil na KPD zaradi severnega pomola, dolgega približno 25 m, z odkritjem mesta Belega svetilnika, ki je bil prižgan 16. decembra 1884 in uničen januarja 1945.
Morda se zdi nenavadno, vendar valobran, ki so ga v Melnarežu zgradili konec 19. stoletja, sploh ni zaščiten kot objekt zgodovinske ali inženirske dediščine. Še večji pomen je pridobil z nepričakovanim odkritjem mesta temeljev Belega svetilnika in ohranjene avtentične “glave” severnega pomola s tesanimi kamnitimi zidovi in stopnicami.
Konservatorji dediščine so si ogledali najdišče in se odločili predlagati vpis celotnega kompleksa elementov valobrana v register kulturnih dobrin: najdišče Belega svetilnika, ostanki severnega pomola, fragmenti njegovih zidov, najdišče tirov ozkotirne železnice (ki je služila svetilniku in je bila uporabljena pri gradnji in obnovi pomola) itd.
Teh načrtov uprava državnega pristanišča v Klaipedi (KVJUD) ni odobrila, saj splošni načrt državnega pristanišča v Klaipedi, ki ga je vlada odobrila leta 2019, predvideva gradnjo zunanjega pristanišča na območju v bližini pomola. Območje kulturne dediščine lahko ovira te načrte.
Direktor KPD Vidmantas Bezaras je v torek na seji sveta spregovoril o srečanju z generalnim direktorjem KVJUD Algisom Latakasom.
“Mislim, da je tudi vodja pristaniške uprave spremenil mnenje o pomenu Belega svetilnika za našo pomorsko kulturo. Zagotavljanje pravne zaščite delu valobrana ne bo zaustavilo razvoja pristanišča, če se bo ta odvijal na tej lokaciji. Razpravljali smo o možnosti iskanja načinov za obeležitev spomina na Beli svetilnik z izgradnjo elementa na avtentičnem mestu. Verjetno ni upanja, da bi svetilnik zdaj obnovili v celoti in ne začasno. Vendar je bil to eden najmočnejših simbolov pomorske države,” je dejal vodja KPD.
Algimantas Kungys, vodja oddelka za razvoj in varstvo okolja pri KVJUD, ki je bil prisoten na sestanku, je ponovno izrazil zaskrbljenost zaradi statusa objekta kulturne dediščine, ki bi oviral razvoj pristanišča.
Tomas Jačionis, navdušenec nad ohranjanjem svetilnikov, inženir in predavatelj iz Vilne, pa je pripomnil, da v tem zgodovinskem kraju ne bi smel biti pomembnejši tovor, temveč spomenik pomorske identitete.
“Beli svetilnik je bil za Klaipedo kot grad Gediminas za Vilno. Načrtujem, da bi na avtentičnem mestu vsaj začasno postavil model rekonstruiranega Belega svetilnika. Ta objekt je bil veliko več kot le navigacijski in inženirski objekt,” je dejal.
Dan zgodovine
Ko je iz časopisa “Vakarų ekspres” izvedel za novico, da bo območje Belega svetilnika dobilo pravno zaščito, severni konec pomola pa bo postal spomeniško območje, je bil farolog Aidas Jurkštas presrečen.
“To je zelo pomemben dan za zgodovino litovske farologije. Dosežena je bila ohranitev kraja, ki je zelo pomemben za marinistično kulturo. Rekel sem, da je Beli svetilnik kot njen oltar. Zdaj moramo iti še dlje: ta objekt moramo obnoviti,” je dejal prebivalec Palange.
Beli svetilnik namreč od konca 19. stoletja do njegovega uničenja med drugo svetovno vojno ni postal le klapeški “Eifflov stolp”, pri katerem se je moral vsakdo fotografirati, ampak je bil po priključitvi Klapeške regije leta 1923 uporabljen tudi kot simbol litvansko-morske države.
Istega leta so bile izdane znamke z Belim svetilnikom kot največjim apoenom. Upodobljen je bil tudi na znamkah prvega morskega festivala leta 1934, na medalji, posvečeni priključitvi Klajpedske regije, na spominskih medaljah, izdanih leta 1928, v medvojnem obdobju pa je bil uporabljen tudi na uradnih žigih šol, različnih ustanov (npr. trgovskega inštituta v Klajpedi) in pri izdelavi spominkov (porcelanaste posode, pepelniki, čevlji itd.) itd.
Beli svetilnik je “potoval” tudi na denar: leta 1922 je bil na 10 markah Dežele Klaipeda, leta 1937 ga je Juozas Zikaras uporabil na prototipu 10 centov, simbol pristaniškega mesta in pomorske države pa ni bil pozabljen niti po obnovi neodvisnosti: leta 1997 se je pojavil na hrbtni strani bankovca za 200 litov.
O čarobnosti in priljubljenosti skromnega, a lepega in impozantnega svetilnika, ki je visok približno 9 metrov, morda najbolje pričajo izdajatelji razglednic: nekoč je bil najbolj fotografiran objekt v Mémelisu (Klaipeda) in objekt z največjim številom izdanih razglednic. Avtorju teh vrstic je uspelo zbrati približno 130 razglednic z Belim svetilnikom v različnih izdajah, čeprav jih je še veliko več.
Julija letos bo v Muzeju zgodovine Male Litve (v sodelovanju z Litvanskim pomorskim muzejem in zasebnimi zbiratelji) odprta razstava, posvečena klapeškim svetilnikom, in Beli svetilnik bo na njej igral prvo violino.
