Vedno večji FOMO: zakaj se tako bojimo, da bomo zamudili, in kakšen je smisel družabnih omrežij?

Potem imate FOMO (fear of missing out – strah pred zamujanjem). Kot pravi Goda Nausėdaitė, prostovoljka na Mladinski liniji in študentka magistrskega študija klinične psihologije, lahko stalni strah pred zamujanjem pri dogodkih vpliva na prenagljene odločitve ter povzroča tesnobo in stres.

Justina Antropik, vodja oddelka za družbene medije in digitalne vsebine pri družbi Tele2, dodaja, da FOMO sproži nenehno spreminjajoči se tok družbenih omrežij, kjer je pomembno najti ravnovesje.

Strah pred občutkom izključenosti

V zadnjih nekaj letih se v javnosti vse pogosteje pojavlja kratica FOMO (Fear of missing out). Ta izraz je opredeljen kot vztrajen strah pred zamujanjem prijetnih izkušenj z drugimi ljudmi.

“Ključna beseda pri tem je ‘drugi’. Za FOMO je značilna želja, da bi se pridružili temu, kar počnejo drugi ljudje. Ljudje imamo prirojeno potrebo po pripadnosti.

Kadar naša potreba po socialni povezanosti ni zadovoljena, doživljamo osamljenost, žalost, občutke manjvrednosti, brezup, tesnobo.

Ob doživljanju FOMO oseba doživlja grožnjo socialnega stika, kar sproži simpatični živčni sistem, znan tudi kot odziv “boj ali beg”, nato pa začne iskati načine, da bi občutila olajšanje,” pojasnjuje G. Nausėdaitė.

Po njenih besedah lahko FOMO občutimo v najpreprostejših življenjskih situacijah. Predstavljajte si na primer, da ste prejeli vabilo na zabavo.

Čeprav si morda ne želite sodelovati, vseeno greste, ker veste, da se bodo prijatelji pozneje pogovarjali o tem, in ne želite se počutiti izključeni iz te skupne izkušnje ali zamuditi nečesa zabavnega.

“Drug primer je, ko oseba sliši za poklicne dosežke drugih in čuti pritisk, da se mora udeležiti dodatnih tečajev ali seminarjev, da se ne bi počutila zapostavljeno ali da bi zamudila priložnost za izboljšanje,” pravi.

Internet je spodbudil širjenje

G. Nausėdaitė ugotavlja, da je občutek strahu pred zamujanjem sicer obstajal že v preteklosti, vendar se o njem ni toliko govorilo.

S pojavom družabnih omrežij se je povečala dostopnost informacij, ljudje pa so se začeli bolje zavedati življenja drugih ljudi.

“Družbena omrežja in tehnologija so temeljito spremenili način, kako zaznavamo izkušnje drugih ljudi, kar je samo po sebi povečalo občutek FOMO v družbi.

Zaradi globalizacije in lažjega dostopa do informacij smo se tudi bolj zavedali različnih priložnosti. Zaradi tega imamo lahko občutek, da zamujamo nekaj, kar bi lahko izboljšalo kakovost našega življenja,” pravi.

Pravi, da družbena omrežja omogočajo, da vidimo, kaj po svetu počnejo prijatelji, družinski člani ali celo neznanci, kar lahko ustvari lažen vtis, da vsi vedno doživljajo nekaj razburljivega, in ljudje začnejo primerjati različna področja svojega življenja z drugimi.

“Družabna omrežja lahko spodbujajo tudi sodelovanje pri različnih dejavnostih samo zato, da bi naložili fotografijo in ustvarili vtis, da smo aktivni.

V tem primeru se ljudje odločajo na podlagi svoje družbene podobe in ne na podlagi svojih dejanskih potreb ali želja,” pravi Nausėdaitė.

Vodja družbenih omrežij in digitalnih vsebin pri družbi Tele2 se strinja. Po mnenju Antropika se lahko FOMO na družbenih omrežjih kaže kot “usodno pomikanje” – ko ne moremo odvrniti pogleda od zaslona, ker se bojimo, da bomo zamudili nekaj pomembnega.

“Družabna omrežja nam omogočajo, da ostanemo povezani, obveščeni in povezani.

Vendar je pomembno, da smo v obilici vsebin kritični – da se zavedamo, da ni treba sodelovati v vseh dogodkih ali razpravah, ki so tu objavljene, niti ni treba vsako minuto slediti stalno spreminjajočemu se toku prometa ali komentarjev.

Raziskave so že pokazale, da lahko družbena omrežja vplivajo na čustveno počutje, zato je najbolje vzpostaviti ravnovesje in jih uporabljati zmerno.

V resnici ne boste ničesar zamudili, če si pred spanjem ne ogledate še ene objave na Reels,” pravi Antropik.

“Tele2-jev vodja družbenih medijev in digitalnih vsebin vam svetuje, da izkoristite nekatere nastavitve družbenih omrežij.

Na primer, nastavite časovno omejitev za družabna omrežja na dan – ko jo dosežete, boste opozorjeni, kdaj je čas, da odložite telefon.

Antropik predlaga tudi izklop obvestil iz družabnih omrežij in spremembo lokacije ikon aplikacij na zaslonu, da jih boste težje odpirali iz navade.

Posledice so lahko dolgotrajne

Po mnenju Nausėdaitė lahko strah, da bi zamudili pomemben dogodek, ovira sposobnost ustrezne ocene razmer in sprejemanja odločitev, ki jih želimo ali moramo sprejeti, saj ljudje sprejemajo prenagljene odločitve na podlagi mnenj drugih. FOMO ima lahko tudi dolgoročne posledice.

“Dolgoročne posledice lahko občutimo, ko začne ovirati naše vsakdanje življenje. Raziskave kažejo, da FOMO neposredno vpliva na depresijo, tesnobo in stres.

Spremljajo ga lahko manjše zadovoljstvo s kakovostjo življenja, občutek pomanjkanja samozavesti in težave pri osredotočanju na sedanjost, saj začnemo živeti s projekcijami prihodnosti in tem, kaj bi lahko naredili, namesto da bi se osredotočili na tukaj in zdaj,” pravi strokovnjak.

Po njenih besedah je eden od najučinkovitejših načinov za zmanjšanje FOMO zmanjšanje časa, ki ga preživimo na družbenih omrežjih.

Prakticiranje čuječnosti in drugih oblik meditacije lahko poveča vašo sposobnost osredotočanja na sedanjost namesto razmišljanja o tem, kaj pogrešate.

“Pomembno je, da se naučite prepoznati, kdaj se odločitve sprejemajo zaradi FOMO. To lahko storite tako, da se vprašate: ali to res potrebujem, ali to ustreza mojim potrebam?

Če jasno opredelimo, kaj je pomembno, se lažje upremo nagonu, da bi nekaj naredili samo zato, ker to počnejo drugi.

In če si ne morete pomagati sami, poiščite pomoč pri psihologih ali psihoterapevtih,” svetuje G. Nausėdaitė.