Veje sosedovega drevja ali grmovja posegajo po našem zemljišču – to je kar pogost primer. Ali jih lahko kar odrežemo, če nas motijo? Ali imamo pravico do tega? Kako blizu sosedovega zemljišča je treba posaditi drevesa in grmovnice?
Sosedove veje padajo na našo posest – to je pogost pojav
Sajenje dreves in grmovnic v neposredni bližini ograje, skoraj na meji s sosedovim zemljiščem, žal ni nič nenavadnega. Takšne poglede pravzaprav najdemo na skoraj vsakem vrtu. Težava nastane, ko dano drevo ali grm doseže precejšnjo velikost, zasenči vrt ali pa ga veje (ali korenine) kako drugače ovirajo, kaj storiti? Kakšne pravice imamo?
Seveda je najboljša rešitev vedno pogovor s sosedom. Marsikaj se da rešiti sporazumno, namesto da bi takoj začeli bitko ali uradno ukrepali – označili kanon s podpisom »Imam pravico«. Na žalost to ni vedno mogoče, še posebej, če imate opravka z neprijetno, konfliktno usmerjeno osebo, ki je v nasprotju s pravili. Potem se res splača poznati svoje pravice in delovati v skladu s pravili.
Rezanje sosedove veje na moji posesti – zaporedje dejanj
Odgovor najdemo v določbah civilnega zakonika. Zato še posebej ne sme brez varčevanja ali v neprimernem letnem času odstraniti korenin drevesa s svojega zemljišča ali odstraniti vej drevesa, ki segajo na njegovo zemljišče.
Z nasprotno razlago lahko ugotovimo, da če veje segajo čez sosednje zemljišče, je lastnik tega zemljišča upravičen odstraniti veje in korenine, vendar mora to storiti na nežen način in v primernem letnem času. .
Neprimernost časa določa rastna sezona. Poseg, ki je primeren za odpravo motenj, je treba šteti za nežnega. Upoštevati je treba vrsto drevesa, poseg mora biti nežen in tak, da doseže namen, ne sme pa povzročiti večje škode, kot bi bila ogrožena. Najbolje se je dogovoriti s sosedom in naprej skupaj, v sodelovanju.
V tem kontekstu se je mogoče sklicevati tudi na Zakon št. 543/2002 o varstvu narave in krajine ter Odlok Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike št. 24/2003 o izvajanju zakona št. 543/2002 Zb. o varstvu narave in krajine. V skladu s § 17 odst. 5 dekretov Žive veje listavcev s premerom nad 5 cm porežemo v rastni sezoni od 1. aprila do 30. septembra, zlasti v prvi polovici, z izjemo obdobja nastajanja novih listov. V drugi sezoni kot v rastni sezoni se takšen posek lahko izvaja le v primeru poseka plodnega sadnega drevja ali v primeru neposredne ogroženosti zdravja ali življenja ljudi ali večje materialne škode..
Kaj storiti, če sosedovo visoko drevo zasenči naš vrt?
Če vej ne morete odstraniti sami, ker so previsoke in nam drevo, ki raste na sosedovi posesti, močno senči vrt, se lahko pritožite. Po njeni vsebini je lastnik nepremičnine dolžan opustiti dejavnosti, ki bi posegale v rabo sosednje nepremičnine nad povprečno stopnjo, ki izhaja iz družbenoekonomske namembnosti nepremičnine in krajevnih razmer. To vključuje, a ni omejeno na: senčenje drugih ploskev.
Če v tem primeru sosed drevesa ne poseka sam, lahko vložite tožbo na sodišču, ki bo izdala nalog za posek. To je seveda končna rešitev. Morda je v takem primeru dovolj, da porežemo veje, da drevo ne bo več povzročalo težav. Z vidika ljubitelja rastlin in vrtov je ta pristop optimalen. Preveč dreves na Slovaškem, zlasti v mestih, posekajo brez dovolj tehtnih razlogov.
Kako blizu sosedovega zemljišča je treba posaditi drevesa in grmovnice?
Civilno pravo ne določa, kako daleč od meje posesti je treba posaditi drevesa in grmovje. Zato se pojavijo številne težave. Nedomišljavci sadijo drevesa in grmovnice preblizu, pri čemer ne upoštevajo, da gre za skupine rastlin, ki se močno razrastejo, lahko zasenčijo sosedovo parcelo, poškodujejo ograjo ali celo povzročijo, da se korenine dvignejo na pločnikih in poteh na vrtu.
Zdrava pamet (pa tudi sodna praksa) priporočata minimalno razdaljo:
- 1 m od meje posesti pri nizkem grmovju,
- najmanj 2 m pri sajenju visokih grmovnic in nizkih dreves,
- in celo 5 metrov pri sajenju orehov, visokih češenj ali drugih visokih, razvejenih dreves.
