Zgodi se, da se v paketu jagod ali drugega sadja ali zelenjave enega ali več sadežev loti plesen. Ali vse zavržete ali je varno pojesti druge kose?
Sveže sadje je na primer okusno, zdravo in vredno jesti. Žal pa ima tudi svoje slabosti – na primer zelo hitro splesni. In potreben je samo en pokvarjen sadež, da postane cel kup neprimeren za uživanje.
Bo ena plesniva jagoda v embalaži res ogrozila vse ostale?
Vsi vemo, da je odstranjevanje plesni z marmelade ali rezanje gnilega sadja slaba ideja. Kaj pa, če v paketu jagod najdete nekaj gnilih? Vsekakor jih morate zavreči, a lahko preostale pojeste? Odgovor na to vprašanje ni tako preprost.
Plesni so glive, katerih spore so s prostim očesom nevidne. To pomeni, da ne moremo ugotoviti, ali je bil izdelek ogrožen v celoti. Vendar pa v resnici, če so se sledi plesni pojavile na majhni površini, so verjetno že prisotne v celotnem paketu. To še posebej velja za mehko sadje z visoko vsebnostjo vode, kot je sadje ali zelenjava. Tu se plesen najhitreje širi.
Pomembno je vedeti, da plesen ne le hitro okuži celotnega izdelka, ampak se razširi tudi na druge izdelke. To pomeni, da lahko tudi plod, ki leži poleg plesnivega, že vsebuje trose teh plesni. Zato ni vedno mogoče ločiti gnilih jagod od dobrih.
Nevarnost skrita v nevidni plesni
Bistveno se je zavedati, da uživanje izdelkov s plesnijo resno ogroža naše zdravje. Želodčne težave so le vrh ledene gore. Pravzaprav nam lahko pokvarjena hrana škoduje, tudi če nimamo nobenih simptomov. Plesni proizvajajo nevarne toksine, ki povzročajo alergije, endokrine motnje, poškodujejo notranje organe ali oslabijo imunost, imajo pa tudi rakotvorne in mutagene učinke. Učinki izpostavljenosti se včasih pokažejo mnogo let pozneje, ko je že prepozno, da bi se izognili resnim težavam.
Če torej imamo »srečo«, da doma kupimo banjico, vrečko ali zaboj, v katerem le opazimo s plesnijo okuženo sadje ali zelenjavo, ne tvegajmo in dajmo ta spodleteli nakup na kompost.
Ko pa je sadje (na primer jagode) sveže in brez znakov poškodb, mu lahko s pravilnim skladiščenjem nekoliko podaljšamo življenjsko dobo, na primer takole:
Vir: Anna Rojek-Kiełbasa / ONP
