Vrt

Izkušeni vrtnarji svetujejo, kaj gojiti. Poznate krompir Belana ali zeleno Asterix?

257views

Ponujam zanimive sorte zelenjave in sadja ter načine pridelave le-teh, ki jih lahko priporočam zaradi lastnih izkušenj. V videu si oglejte, kakšne zanimive vrste zelenjave gojijo v tujini:

Univerzalna zelena

Zelena Asterix F1 je visokorodna prva hibridna sorta, namenjena zgodnjemu jesenskemu obiranju. Ima velik in okrogel gomolj, ki večinoma štrli nad tlemi, koreninski sistem pa raste le iz spodnjega dela. Dragocena značilnost sorte je čista bela barva mesa in odpornost proti nastanku votlin. Zaradi dejstva, da rastline ne vsebujejo antocianina, celuloza ne spremeni barve niti med konzerviranjem ali zamrzovanjem. Ima univerzalno uporabo in gomolje lahko brez težav dolgo skladiščimo.

Hrustljava solata

Solata ledenka Larsen bo navdušila vse ljubitelje zelene solate. Konec koncev ni nič boljšega kot skleda hrustljavih, sladkih lističev z dobrim prelivom, sploh če jih je veliko. Ta nova sorta ponuja vse to. Daje veliko, kompaktno in dobro zaprto glavo sveže zelene barve, iz katere lahko pripravite solato za vso družino. Pridelovalce pogosto odvrne cvetenje, zato ne gojijo poletnih sort solate. Običajno ne moreš pobrati vseh glav naenkrat in ko zamujaš nekaj dni, postanejo listi grenki.

Vendar pa je solata Larsen zelo odporna na cvetenje, zaradi česar je priljubljena predvsem med majhnimi pridelovalci. Ne trpijo zaradi obrobnih škrlatnolistnih listov in so odporne tudi na napad koreninskih uši. Glava ima ravno dno, kar omogoča enostavno spravilo in spravilo velikega deleža prvovrstnih glav. Druga neprecenljiva lastnost te nove sorte je njena prilagodljivost različnim talnim razmeram. Zato se lahko z gojenjem solate poskusijo tudi tisti, ki nimajo splošnih izkušenj z gojenjem solate ali pa do sedaj niso bili preveč uspešni. Ne prenaša le peščenih, temveč tudi težja, ilovnata tla. Mrežo lahko zgradite tudi od sredine aprila do konca avgusta. Končna sponka naj bo velika vsaj 40×40 cm, saj močne rastline potrebujejo dovolj prostora in svetlobe za uspešno rast in razvoj.

Zgodnji krompir

Belana je odlična sorta krompirja za zgodnje posevke. Daje zelo privlačne, ovalne gomolje, katerih lupina je rumena in gladka, očesa so plitva, meso pa temno rumeno. Ne potemni niti v surovem stanju niti po kuhanju. Krompir je odličnega okusa in je primeren za solate, saj pri kuhanju ohrani čvrsto mastno konsistenco. Njihov način kuhanja je označen kot A/AB. Sorta je odporna na škrlup, odporna na krompirjevo ogorčico, poleg tega pa je odličnega okusa.

Večnamenski stroki

Kitajsko vinjo (Vigna sinensis) gojimo zaradi strokov, ki jih lahko uporabljate podobno kot stročji fižol. Če semena pustimo dozoreti v strokih, jih lahko uporabimo za kalitev in tako pridobimo dragoceno in okusno živilo. Semena lahko zmeljemo tudi za pripravo kaš, pražena kot nadomestek za kavo. Sorta Metro ima plezajoče golo steblo in zraste v višino od 150 do 200 cm. Stroki so dolgi do meter, ravni ali sabljasti, po površini gladki ali z žilami. Ledvičasta semena so 4 do 10 mm dolga, bela, zelena, škrlatna do črna. Tiste, ki jih prodajajo pri nas, so pakirane po 6 g in so vložene. Poleg toplote zahteva tudi zadostno vlago v tleh, katere kakovost sicer ni prezahtevna. Pogoj pa je dobra prepustnost in precej nižja vsebnost organskih snovi – v nasprotnem primeru pride do prekomerne rasti zelene nadzemne mase. Pripravite oporo za rastlino. Vigna ne bo samo zanimiva sprememba v prehrani, ampak bo služila tudi kot okrasna rastlina s poplavo vitkih dolgih strokov, ki visijo do tal.

Mak s pridihom orehov

Mak Sokol prideluje mak z belimi semeni z okusom po oreščkih. Zato se pogosto uporablja pri peki kot nadomestek za oreščke. Rastline so precej visoke in zato manj odporne na poleganje, vetrovna lega jim ne ustreza. Vendar pa so donosne in odporne na napade glivičnih bolezni.

Mak zahteva humusna tla z dovolj kalcija. Težka in razmočena tla so neprimerna. Primerni predposevki so krompir, stročnice ali plodovke. Na dobro zdravstveno stanje rastlin vpliva predvsem pravočasna setev in združevanje. Sejati je najbolje zgodaj spomladi v vrste 30 cm narazen. Ko rastlina vzklije, odstranite plevel in vzdržujte ohlapno površino tal. Ko se razvijejo 3 do 4 listi, rastline razporedite 10 do 15 cm narazen. Lahko pustite tudi gnezda dveh ali treh rastlin, približno 25 cm narazen. V rastni sezoni je nujno pogosto okopavanje. Mak posadite na isto mesto šele po petih letih.

Odporne kumare

Kumara Alhambra F1 sodi v vrh trenutne domače ponudbe kumar. Daje zanesljive, zelo zgodnje in res velike pridelke. Je gosto rastoča sorta, ki jo žlahtnitelju priporočamo za hladnejše predele. Vendar daje presenetljivo dobre rezultate tudi v toplejših podnebjih. Obrodi že na zelo nizkih rastlinah in pridelek je enakomeren skozi celotno rastno dobo. Plodovi so vitki, uravnotežene oblike, temno zeleni in negrenki. Druga prednost sorte je visoka odpornost na kumarevo plesen.

Kumare zahtevajo topla, ilovnata, humozna tla – gre za t.i prve proge. Zaradi šibkejšega koreninskega sistema potrebuje dovolj dostopnih hranil in uravnotežen režim vlage. Primerni predposevki so grah, čebula, por, fižol, rdeča pesa, repa in deteljne travne mešanice. Krompir in jagode niso primerni. Kumare so tudi dovzetne za ostanke herbicidov, zato se jih izogibajte pred sajenjem. Nakladalce lahko sejete od sredine aprila do sredine maja.

Jagoda za hladnejše rastišče

Jagoda Rumba je zgodnja, trdoživa sorta z enim plodom, priljubljena zaradi svojih lepo bleščečih, svetlo rdečih plodov. So sočne, obstojne in zelo dobrega okusa. Sorta je odporna na bolezni in primerna za hladnejše predele rasti. Grede z jagodami je treba obnoviti po treh letih. Vrtnarji so večinoma omejeni z majhno površino vrta, vendar je tudi tu možno kolobarjenje. Ne gojite jagod na enem mestu predolgo ali blizu skupaj. Jagode enostransko izčrpavajo tla, množijo se bolezni in škodljivci, zemlja je pogosto poteptana. Ne sadite jagod pod gojenimi drevesi – tam je preveč sence in premalo vode in hranil. Koristno pa je delno senčenje z mladimi drevesi ali vrstami grmovnic, saj ščiti jagode pred sončno svetlobo in vetrovi.

Nasveti za gojenje paprike

Po vsaki 5. do 6. rastlini zabijemo 1,5 do 1,8 m visok količek in nato vzdolž vrste rastlin obojestransko podpremo z vrvico v višini 20 do 30 cm. Kasneje lahko napnete drugo vrvico, tako da je približno 15 cm pod glavnim vrhom. Papriki ne odrežemo stranskih poganjkov. Obloga je odvisna od zunanje temperature. Pri visokih temperaturah zalivamo enkrat na 3 do 4 dni, vendar temeljito, da se koreninska gruda napoji z vodo. V hladnem in deževnem vremenu zadošča zalivanje enkrat na 7 do 10 dni. Napaka je, če zalivamo vsak dan – ali boste rastlino preveč zalili ali pa boste trpeli zaradi suše, saj boste zalivali le zgornji del korenin. Rastline je treba gnojiti temeljito in zelo pogosto, najbolje vsak teden s Kristalonom ali Wuxalom, nato vsak tretji teden s kalcijevim sulfatom. Gnojite vedno zunaj stebla in v temeljito napojeno zemljo. Poper ne prenaša gnilobe korenin, ki moti koreninski sistem. Namesto za obroditev rastlina svojo energijo namenja obnavljanju korenin, kar zmanjšuje pridelek. Prezračevanje je pomembno pri gojenju v rastlinjaku. V hladnem vremenu pa se splača na sprednjo stran rastlinjaka pritrditi 40-50 cm visoko folijo, da korenine ne trpijo zaradi prepiha.

Nasveti za gojenje paradižnika

Paradižnik zahteva sončne lege na toplih ilovnato peščenih tleh. Glede predposevka niso zahtevne, izogibajo pa se sajenju v gredice, kjer so lani rasle lile podobne rastline, torej krompir, paprika, jajčevci, predvsem pa spet paradižnik. Paradižnik zelo dobro prenaša gnojenje z ekološko kmetijskimi gnojili, zato ga uvrščamo v 1. vrsto. Gnojenje z dušikom je treba razdeliti na dva načina. Prvo med osnovnim gnojenjem spomladi in drugo v času začetka nastajanja prvih plodov velikosti približno 2 cm. Na velikost plodov pozitivno vpliva zaloga kalija v tleh. Za optimalen razvoj mladih rastlin je pomembna tudi vsebnost fosforja.

Vir:

Leave a Response