Jeseni ima marsikdo močnejši okus po sladkem. Toda zakaj smo zdaj bolj sladkosnedi? In kako se uspešno boriti proti jesenskemu prenajedanju?
Zakaj smo jeseni bolj lačni?
Nižje temperature, mokro vreme in več apetita: ko se dnevi krajšajo, . Zakaj pa imamo jeseni večji apetit? Nutricionist dr. V intervjuju Petra Brachtová pojasnjuje, zakaj se naše lakote zdaj povečujejo.
Ali smo jeseni bolj lačni zaradi slabega vremena?
dr. Petra Brachtova: Posredno zato, ker se naše telo pripravlja na temnejši čas. Jesen predstavlja nekakšno slovo od poletja in sonca, zato smo tudi bolj melanholični razpoloženi. In avtomatsko posegamo po bolj »mood food«, bolj znani kot tolažilna hrana. Pri tem imajo veliko vlogo ogljikovi hidrati v obliki sladkarij, pa tudi bogate hrane.
Hrepenimo po gotovosti našega otroštva, ki je pogosto šla z roko v roki z nekaterimi živili. Ta občutek hrepenenja iščemo in upamo najti s hrano iz »sladkega predala« ali celo iz hladilnika. Naš sistem nagrajevanja nas nato obdari z dopaminom. Zaradi te snovi se počutimo bolj srečne in radostne. Ker pa je to povečanje le kratkoročno, nas naš sistem nagrajevanja vedno znova premami.
Si tako podzavestno želimo pridobiti »zimsko maščobo«?
dr. Petra Brachtova: Nekoč nam je več hrane v obliki maščobnih zalog zagotavljalo preživetje in s tem ohranitev človeške vrste, predvsem v hladnem obdobju. Tu torej spet nastopi evolucija, saj jeseni samodejno začnemo kopičiti odvečne kilograme za nujne primere. Le s to bistveno razliko, da takih izrednih razmer ni več. In danes jemo več, da potešimo svojo željo.
Ali naše telo v hladnih letnih časih potrebuje več hrane?
dr. Petra Brachtova: Če bi bili zunaj, ja. Nizje temperature porabijo več energije za optimalno delovanje našega metabolizma. Vendar je pri nas prej nasprotno. Predvsem v hladnih letnih časih so naši prostori pogosto pregreti. Zato nam gotovo ne bi bilo treba vnesti več kalorij. Če ne bi bilo krajših dni in naše povečane potrebe po spanju, ki, če je ne zadovoljimo, žal povzroči večji apetit.
Se torej zredimo, če ne spimo dovolj?
dr. Petra Brachtova: Da, znanost je potrdila, kar opažamo že dolgo časa. Pri pomanjkanju spanja se zredite, ker hormon sitosti leptin nastaja predvsem med spanjem. Vendar večina ljudi ne spremeni vzorcev spanja v temnih mesecih, zato je spanje običajno kratko. Hkrati pa premalo leptina pomeni večjo lakoto, saj naše telo proizvaja tudi hormon lakote grelin, ki v nas dodatno vzbudi občutek lakote.
Kako lahko potešimo ta apetit?
dr. Petra Brachtova: S tem, da ne dovolimo, da bi bili trenutno v nenehni skušnjavi. Pri tem nam pomaga intermittent fasting 16:8. Dva do trije zdravi obroki na dan s polnovrednimi recepti poskrbijo za prijeten občutek v želodcu. Enolončnice in juhe so še posebej nasitne, še posebej, če so v njih uporabljene stročnice. Imajo to lastnost, da naslednji dan samodejno zaužijete manj kalorij, t.i učinek drugega obroka.
Več o intermitentnem postu si lahko preberete TUKAJ:
In kaj priporočate, če nam to ni dovolj?
dr. Petra Brachtova: Če ni vedno mogoče obvladati predlaganih jedi, je na primer zelenjava odličnega okusa in skoraj brez kalorij: pesa, koleraba, kumare ali paprika. Z dobro začinjenim humusom kot pomako so prava beljakovinsko bogata poslastica. Zeljni čips je tudi odlično “nadomestno zdravilo” za popoldanske ali večerne izbruhe.
In če ste odprti za novosti, si vsak dan privoščite manjšo porcijo kislega zelja. Fermentirana živila ne le nasitijo, ampak so odlična tudi za zdravo črevesje, katerega dobro počutje je odvisno od njegovih prebivalcev, natančneje od neštetih bakterij. Temu pravimo tudi črevesna flora, ki je odgovorna za več kot 80 odstotkov našega imunskega sistema. Še posebej zdaj bi morala biti dobro oborožena.
