Veliki vodnik po posteljnem perilu: Pravila vzdrževanja in izbire, ki bi jih moral poznati vsak. Vam tega ne manjka?
Eno je material, drugo pa njegova specifična obdelava. Tudi “navaden” bombaž lahko greje in tudi hladi. Odvisno je od strukture vlaken. (Pa seveda tudi njihova dolžina in teža tkanine.) Struktura je torej še ena stvar, ki jo morate upoštevati pri izbiri.
Vir: Youtube
Za zimo poiščite večjo težo, in če želite nekaj res toplega, izberite bombažno flanelo ali ravno volno. Čeprav boste za to seveda dodatno plačali, in če želite vanj investirati, je bolje, da ga kupite v obliki odeje ali odeje, ki naj bi kljub vsemu trajala dlje. Je pa flanela idealna izbira za mrzlo kočo ali za nekoga, ki ga vedno zebe. Tako kot prava flanelasta srajca vas bodo flanelaste rjuhe ali rjuhe lepo ogrele in hkrati preprečile, da bi se potili.
Tisti, ki jih ne zebe ali preprosto živijo v stanovanju, se tudi v hladnejšem delu leta znajdejo z močnejšim bombažem ali lanom. Ko pa postane vroče, boste morda cenili malo olajšanja. Potem se splača poseči po hladnem bombažnem satenu ali krepu ali vafljastem bombažu. Druga dva omenjena hladita tudi zaradi tega, ker imata “jamice” v tkanini, kar omogoča več hladilnega zraka do telesa tudi v vročih nočeh. Tisti, ki se radi počutite »kot pri babici«, lahko poplin ali bombažni batist in saten poiščete tudi na spletnih bazarjih ali vintage trgovinah. Oboje je poleti neprecenljivo.
Vklopi, izklopi
Morda se komu to zdi nepotreben premislek, a kdor pogosto postilja več kot eno posteljo, dobro ve, kako težko delo je to lahko. In priročno zapenjanje zelo olajša. Na večini posteljnine danes ne boste našli gumbov, fiksnih ali celo odstranljivih. Če pa imate na primer mamino staro posteljnino, ki se ji ne želite odpovedati, hkrati pa se vam je ne ljubi prekrivati, ker jo je težko zapeti, se ne bojte delati z to. Včasih je dovolj, da preverite, ali ima dovolj dolge vogale, da odeja ne uhaja iz nje. Drugič je dobro, da izkušena šivilja všije zadrgo ali zavihek in zabriše luknje. Tako da dejansko naredite staro bolj moderno.
Zadrga ali “flap” sta danes najpogostejša načina dodelave rjuh. Oboje pospešuje spreminjanje. Toda ob tem se lahko zgodi, da začnejo pernice ali vzglavniki iz določenih materialov izstopati iz oblečenih rjuh in se v obeh primerih skrčijo. Skratka, niso duhovi, ki bi karkoli držali. Proizvajalci boljše posteljnine pomislijo na to in svoje izdelke opremijo s trakovi, ki jih zavežete na vogale pernic ali vzglavnikov, ali zankami ali “žepi”, kamor vstavite vogale. Čeprav se bo zaradi tega preoblačenje nekoliko podaljšalo, bosta nagrada odeja brez gub in vzglavnik, ki se ne bo snel.
Nekje vmes
Zaščitni rokavi in prevleke so nekaj, kar postopoma najde pot v češke spalnice. Hkrati so odlični pomočniki, ki z majhnimi stroški varujejo tisto, v kar ste največ vložili. Se pravi vzglavniki in odeje ter predvsem vzmetnice. In dostojno podaljšajo življenjsko dobo. Zaščitne prevleke lahko perete enako pogosto kot rjuhe ali vsaj vsak drugi cikel. Tako boste preprečili, da bi pršice in bakterije v večjih količinah zašle v posteljnino, zaščitili pa jo boste tudi pred madeži. Najpogosteje so v prodaji zaščitne blazine, če pa imate doma alergike, je priporočljivo razmisliti tudi o nakupu zaščitnih prevlek za vzglavnike. Tisti najučinkovitejši so proizvedeni s pomočjo nanotehnologije in uničujejo bakterije in pršice, da nimajo časa za razmnoževanje ter zagotavljajo boljši spanec in močnejše zdravje.
Popolna barva? Ne obstaja.
Ali vsaj takega, ki bi bil univerzalen. Nekateri strokovnjaki pravijo, da ne smete spati v preglasni posteljnini, saj podzavestno moti vaš spanec. Drugi pa globoko rdečo ali oranžno obsojajo, ker delujeta stimulativno na možgane in ta ni primerna za uspavanje. Toda v trenutku, ko greš ven, so tudi rdeče rjuhe črne.
Zato lahko na splošno rečemo le, da spite v barvah in vzorcih, ki so vam iz kakršnega koli razloga všeč in so lepi na pogled, ko zaspite in ko se zbudite. In če bodo papagaji na rdeči podlagi, zakaj pa ne. Morda vas vsaj zjutraj napolnijo z optimizmom za ves dan.
Večer z likalnikom
Ali je treba rjuhe zlikati? Da in ne. Če ga perete na 60 °C, pogosto menjate oblačila in vsaj poleti pustite sušiti na soncu, ni nujno. Majhne gube se bodo zgladile v eni noči in če res ne želite zlikanih pernic, ni pomembno. Če pa iz katerega koli razloga perete pri manj stopinjah, je bolje pripraviti likalnik. Višja toplota uniči preostale bakterije in pršice, posteljnina pa bo nato še enkrat »razkužena«. Če je možno, iz istega razloga občasno z vročim likalnikom potegnite po blazini in odeji. Tako boste prihranili en cikel pranja in nekoliko zmanjšali število dražečih organizmov v notranjosti.
V pralni stroj. ali ne?
Kakovost vašega spanca je odvisna tudi od tega, kako pogosto perete posteljnino, vzglavnike in odeje ali čistite vzmetnico. Čeprav vsi ne uživajo v tej dejavnosti, je izjemno pomembna. V neopranih odejah se nabere velika količina kožnih celic in prahu, na njih pa se gostijo pršice. In več kot je pršic, več je prašnih delcev in potencialnih alergenov, ki otežujejo dihanje. Torej, kako bi moralo biti idealno?
to je prevleke za vzglavnike in odeje ter seveda rjuhe, plus idealno prevleke za vzmetnice, če jih uporabljate, jih operite vsaj enkrat na dva tedna. Če pa je kdo v družini alergičen, lahko interval skrajšate na en teden ali manj. Enako velja, če nekdo trpi zaradi prekomernega znojenja ali drugega zdravstvenega stanja, zaradi katerega se mora pogosteje menjati.
Pri pranju izbirajte daljše programe, pri katerih se perilo bolje spere in ožema ter ne pretiravajte s količino pralnega praška. Povsem pozabite na mehčalec, saj zapre tekstilna vlakna in ravno nasprotno želite, da se lepo sveti. Najbolje je, da perete navzven in po možnosti izberete temperaturo 60 °C, pri kateri zagotovo uničite vse pršice. Če pa je treba in se res pogosto preoblačite, bo dovolj tudi 40 °C.
Enako velja za rjuhe, ki jih imate običajno na postelji, še posebej, če jih uporabljate med spanjem. Podobno kot pri rjuhah se na njih useda prah in maščoba z rok in telesa, ne samo med spanjem, ampak tudi pri postiljanju postelje. Če jih uporabljate le podnevi, torej kot estetski zalogaj in za zaščito posteljnine, ponoči pa jih s postelje snamete, potem pregrinjalo operite vsaj enkrat na mesec. V vsakem primeru se na njem useda prah in takšnega smetnjaka si ne želite imeti v spalnici.
umivati bi se morali vsaj enkrat na šest mesecev, vendar je trimesečni cikel veliko boljši. Za razliko od pernic še vedno ujamejo vse viruse in bakterije, ki nas zapustijo, ko dihamo, in čeprav v blazinah ne preživijo vse, si ne morete predstavljati, da kar tako izginejo. Vedno upoštevajte navodila proizvajalca. Vseeno velja univerzalno pravilo, da lahko blazine perete pri vsaj 40 °C, na nežnem programu. Če jih boste sušili v sušilniku, nikoli ne pozabite na kroglice, če pa se bodo sušile ohlapno razprte, jih redno stresajte, da se nadev čim bolj ne naguba.
Imajo izjemo. Ne morete jih prati v pralnem stroju, zato jih redno sesajte, očistite le morebitne madeže in pogosteje operite zaščitno prevleko same blazine.
zasluži posebno nego vsaj enkrat letno. Operite jih v skladu z navodili na etiketi, saj se ta lahko razlikujejo glede na material in proizvajalca. V vsakem primeru nastavite temperaturo vsaj na 40°C (vendar je bolje 60°C) in če je mogoče, to aktivnost načrtujte za poletje in jih pustite sušiti zunaj na soncu. Tako se boste znebili vseh ostankov pršic in morebitne plesni. Poleg tega je priporočljivo dodati en dodatni cikel izpiranja pri pranju blazin in odej. Tako, da z njih sperete vse ostanke pralnega praška.
Vir: Revija Receptář
