Ta naravna superživila so poznale že naše babice…in stari Rimljani! Neprecenljiva moč silaže

Silaža – kratka zgodovina

Obstaja veliko teorij o tem, kdo je prišel na idejo kisanja živil. In čeprav radi mislimo, da na Poljskem pojemo in pridelamo največ kislih kumaric, to ne drži povsem. Vlaganje je eden najstarejših načinov konzerviranja hrane, ki je znan in razširjen po vsem svetu. Nekateri trdijo, da so zibelka kislih kumaric slovanske države, torej Poljska, Ukrajina, Belorusija in Rusija, pa tudi kavkaški narodi. Drugi pravijo, da so že stari Rimljani cenili zdravstvene koristi vloženih izdelkov. Poleg tega naj bi bilo uživanje vložene hrane tudi skrivnost zdravja in moči Vikingov. Legenda pravi, da so po zaslugi kislega zelja, ki so ga jedli mornarji Krištofa Kolumba med odpravo v Novi svet, uspeli preprečiti epidemijo skorbuta in tako uspešno prispeti na cilj. Kdor si ni izmislil kumaric, je vedel!

Zdravje zaprto v kozarcu vložene dobrote

Kisle kumarice, bogate s probiotiki, torej koristnimi bakterijskimi kolonijami, ki podpirajo pravilno delovanje črevesja in celotnega imunskega sistema, so eden najbolj priljubljenih in lahko dostopnih izdelkov iz skupine funkcionalnih živil.

Predvsem zato, ker jih je mogoče uspešno pripraviti doma. Kislo zelje, vložene kumare ali celo kimči, ki je k nam prišel iz Koreje in je trenutno na 7. mestu najbolj zdravih jedi na svetu.[2] – to so prave vitaminske bombe! Zagotavljajo veliko mineralov in antioksidantov, pomagajo pa tudi pri uravnavanju krvnega sladkorja in zniževanju ravni holesterola.[3].

Kakšne so dodatne prednosti rednega uživanja kislih kumaric?

• Preprečujejo razvoj bolezni.

• Zaradi visoke vsebnosti prehranskih vlaknin izboljšajo delovanje črevesja in povečajo občutek sitosti.

• Uravnavajo prebavo in absorpcijo.

• Vitamin C in antioksidanti, ki jih vsebujejo kumarice, sodelujejo v boju proti prostim radikalom in tako upočasnjujejo proces staranja.

• Fermentirana probiotična hrana je bogata tudi z vitaminoma B in K, ki podpirata presnovne procese.

• Kisle kumarice so še posebej priporočljive za ljudi, ki se fizično ukvarjajo, saj uravnavajo kislinsko-bazično ravnovesje in preprečujejo zakisanost telesa. Poleg tega vsebujejo velike količine elektrolitov in dragocenih mineralov, ki pomagajo obnoviti raven vode in mineralov po intenzivnem treningu.

Ob tem ne pozabite, da uživanje vloženih superživil ne bo nadomestilo uravnotežene prehrane. Pomembno jih je vključiti v dnevne obroke v zmernih količinah, kot del uravnoteženega in raznolikega jedilnika.

Vsaka silaža ne bo dobra izbira

Tisto, na kar je vsekakor vredno biti pozoren, ko se odločamo za nakup vloženih izdelkov, je njihova sestava. Medtem ko je izbira zelenjave ali sadja za vlaganje stvar okusa, moramo seznam aditivov in način pridelave skrbno analizirati. Zaradi razmeroma dolgega časa, ki je potreben za naravno fermentacijo, nekateri proizvajalci uporabljajo t.i “pospeševalci”, npr. ocetna kislina. Na ta način se koristne mlečnokislinske bakterije nimajo možnosti za razvoj, kar pomeni, da silaža ne bo imela toliko lastnosti kot tista, pridelana brez uporabe teh »izboljševalcev«. Zato se je pred nakupom silaže dobro seznaniti z njeno sestavo in načinom pridelave.

Ekološka silaža – zakaj se splača?

Kumarice so vredne jesti. In če ni zdravstvenih kontraindikacij, jih je dobro trajno uvesti v vsakodnevno prehrano. Najpomembneje pa je, da izbiramo izdelke, ki prihajajo iz certificiranih virov, od preverjenih dobaviteljev, na primer iz ekološke pridelave, kot so:

Tako smo lahko prepričani, da so pridelane na trajnosten način in ob upoštevanju naravnega okolja – brez uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev, pesticidov ali umetnih gnojil. To je velika prednost certificirane ekološke hrane pred konvencionalno hrano. Ekološke vložene izdelke, kot so bio kislo zelje, bio kimči ali bio vložene kumare, prepoznamo po posebnem simbolu Euroleaf na etiketi (12 belih zvezdic, razporejenih v obliki lista na zeleni podlagi). To je mednarodna oznaka, ki zagotavlja, da je bil izdelek pridelan v strogo nadzorovanih pogojih in v skladu z zahtevami evropskega ekološkega kmetijstva.

Viri