Prvo laboratorijsko pridelano meso jegulje, pripravljeno za prihod na trg. Kaj kuharski mojstri pravijo o novem odkritju

Prvo meso jegulje, pridelane v laboratoriju, je dalo na trg izraelsko podjetje in je lahko potencialna rešitev za problem prelova, ki je privedel do drastičnega zmanjšanja populacije jegulj in naraščajočih cen.

Meso jegulje je proizvedlo podjetje Forsea Foods v Izraelu, piše, z uporabo embrionalnih celic japonske jegulje unagi.

Podjetje je sodelovalo z japonskim kuharjem, da bi ustvarilo unagi kabayaki, marinirano jeguljo na žaru na rižu, in unagi nigiri, vrsto sušija.

Podjetje želi razširiti dejavnost in v približno dveh letih gojiti jeguljo za prodajo.

Japonski premier Fumio Kishida je lani predstavil primer. Cena na ravni proizvodnje na Japonskem je približno 250 dolarjev za kilogram, Forsea Foods pa pričakuje, da bo cena gojene jegulje v skladu s ceno divje jegulje.

Japonci, veliki ljubitelji mesa jegulje

Prekomerni ribolov in onesnaževanje sta prispevala k upadanju populacije jegulj po vsem svetu in povzročila milijarde dolarjev nezakonite trgovine s to vrsto. Poraba jegulje na Japonskem se je od leta 2000 zmanjšala za 80 %, je dejala Roee Nir, izvršna direktorica Forsea Foods: “To je draga riba in nikogar ni, ki bi jo dobavil.“

“Ima zelo izrazit okus in teksturo – je zelo nežen in masten, ima pa tudi edinstven umami okus,” je rekel Nir. “Trenutni prototip bodo še izboljšali, preden bo šel v prodajo«, je dodal.

Kuhar Katsumi Kusumoto, lastnik veganske restavracije Saido v Tokiu, je dejal: “Unagi je priljubljena hrana na Japonskem. Toda njegov brezčasni čar spodkopava vse večja zavest o potrebi po bolj trajnostnem pristopu.“

Prizadeva se za gojenje mesa več ogroženih vrst

Strategija Forsea Foods je ciljati na vrste, ki so ogrožene v naravi in ​​imajo tudi visoke cene v restavracijah in trgovinah, pri čemer jegulja izpolnjuje obe merili. Zelo zapleten življenjski cikel te ribe, ki vključuje dolge selitve iz rek v ocean in več različnih življenjskih obdobij, onemogoča njihovo vzrejo v ujetništvu kot druge vrste rib.

Gojena jegulja je bila proizvedena z uporabo organoidov, majhnih kupčkov tkiva, prvotno razvitih za medicinske raziskave. Organoidi so narejeni iz embrionalnih matičnih celic, vzetih iz oplojenih jajčec jegulje. Te celice se lahko razvijejo v katero koli vrsto tkiva, z rastjo pa se samoorganizirajo v strukturo pravega kosa mesa. Končni izdelek vsebuje tudi nekaj zeliščnih sestavin.

Gojeno meso se v svetu vse bolj uveljavlja

za rast celic, je dejal Nir. Tehnika je še posebej primerna za ribe in morske sadeže, katerih meso je precej enotno, za razliko od marmorirane govedine. Tako kot drugo gojeno meso tudi izdelek ni proizveden z antibiotiki ali hormoni.

Forsea Foods je edino znano podjetje, ki proizvaja gojeno meso s to tehnologijo. Podjetje je zbralo 5,2 milijona dolarjev naložb.

Wildtype v ZDA goji BlueNalu lososa in tuno, Steakholder Foods v Izraelu je proizvedel gojeno kirnjo, Shiok Meats v Singapurju cilja na kozice, jastoge in rakovice, Cell4Food na Azorih pa dela na farmi hobotnic.

V začetku tega tedna je izraelsko podjetje Aleph Farms postalo prvo podjetje na svetu, ki je pridobilo regulativno dovoljenje za kultivirano govedino. Dve ameriški podjetji, Good Meat in Upside Foods, že imata dovoljenje za gojenje piščancev. Good Meat je bil prvi, ki je leta 2020 javnosti v Singapurju prodajal gojeno meso.

Ocenjuje se, da ima to kultivirano meso precej manjši ekološki odtis kot meso gojenih živali. Znanstveniki pravijo, da je izogibanje tradicionalnemu mesu in mlečnim izdelkom najboljši način za zmanjšanje vpliva na okolje.