Zakaj on počne to in ona to? Vprašljiva so tudi nekatera pravila kompostiranja. Kaj lahko uniči vaš kompost in česa res ne bi smeli vanj?
Načela kompostiranja
Če imate kompost, verjetno poznate vsa možna navodila, kaj nanj položite, verjetno pa ste že slišali tudi za termično fazo in morebitno vnetljivost. Morda pa ne veste, s čim bi lahko uničili svoj kompost in česa mu jeseni ne smete dodajati.
Ali poznate principe kompostiranja? Poglejte si video prispevek kanala Naše smeti, ki je za vas pripravil osnovne informacije o tem, kaj sodi na kompost:
S čim uničimo kompost?
Verjetno veste, česa se nikakor ne sme dati na kompost. So ostanki mesa, olja in podobno. Vendar pa obstaja tudi kategorija drugih organskih ostankov, ki je sporna iz več razlogov. Večina jih poseže po kompostu predvsem jeseni.
Kar zadeva kuhinjske odpadke, so to na primer citrusi. Predvsem pa, če kdaj pogledate tuje spletne strani ali gledate oddaje o vrtnarstvu iz držav, kot je Francija ali drugod zahodno od nas, lahko naletite na mnenje, da citrusi ne sodijo na kompost. Zakaj?
Zaradi visoke kislosti. Niso pa zelo kisli le agrumi, temveč se s kompostom zakisajo tudi listi orehov ali trave. Kako torej ravnati s takšnimi ostanki? Poskrbite, da boste materiale dovolj premešali, dodajte tako zelene kot rjave, kompost pa le ne bo enokomponenten. Če vas skrbi neustrezen pH, ugotovite njegove vrednosti in po možnosti zvišajte pH z dodajanjem kalcija ali pepela.
Razmislite, kaj dodati kompostu in česa ne
Med neprimerne materiale spada tudi pepel. A ne tistega lesenega, ki je čisto v redu, primeren in uporaben tudi kot s kalcijem bogato gnojilo. Žal je pepel iz zgorelih briketov ali premoga na ta način neuporaben.
Drugi vprašljivi predmeti so na primer ostanki bolnih in s škodljivci okuženih rastlin in plodov ter plevela. Menijo, da če bi te materiale uporabili na kompostu, bi v prihodnosti na svoje gredice širili bolezni, škodljivce in semena plevela. To je vsekakor utemeljena skrb, razen če opazujete potek faze vročine.
Naravno segrevanje komposta doseže takšno temperaturo, da izloči te povzročitelje bolezni oziroma nekaljena semena. Če pa se zaradi tega ne želite obremenjevati, komposta ne obračate redno, da se vse premeša, potem je bolje, da prizadete dele rastlin in plevel sežgete ali kako drugače odstranite.
Pazite na suhost
Po nepotrebnem si delo otežujete z neprimerno velikimi kosi materiala. Manjši kot so delci, hitreje razpadejo v kompost. Potrebna je tudi nekaj vlage, vendar ne preveč. Zato je priporočljivo, da tudi rahli kompost prekrijete, na primer s plastjo kartona. Druga možnost je, da zalijete, če je presuho. Presuh in zelo pregret kompost se lahko vname, zato ga ni priporočljivo segati v bližini hiše.
Vir:
