Vrt

Zakaj pridelati zelenjavo brez prekopavanja: Pomagali boste deževnikom in ohranili vlago v gredah

518views

Zakaj kopati?

Prekopavanje prezračuje težka glinena tla. Še posebej, če jim dodate kompost, listje, droben prod, pesek ali oglje.

Poteptano, zadušeno zemljo boste prezračili. Odstranili boste strnjene plasti pod površjem in s tem olajšali pronicanje vode v globino.

Graviranje voluharjem otežuje življenje. Predvsem globoko kopanje, tako kot globoko oranje, lahko zmoti tudi njihova morebitna gnezda.

Zemljo boste obogatili s hranili, tudi z dušikom, saj bodo mikroorganizmi, prineseni na površje, odmrli in jih tako dali na voljo rastlinam. Vendar je to začasen učinek, ki ga je treba upoštevati.

Lažje se znebite plevela z daljšimi koreninami, ki jih lahko odstranite hkrati s prekopavanjem. Na enak način lahko izberete tudi koščice – zelo neprijetno delujejo na primer pri gojenju korenaste zelenjave.

Če so polži jajčeca odložili v zemljo, jih lahko zmrzal pokonča, če se zaradi vrtanja znajdejo na površini zemlje.

Grude, ki jih je obdelala spomladanska zmrzal, se zlahka zdrobijo in izkopljejo, tako da dobite fino površino, pripravljeno za setev.

Splača se biti temeljit

Dvojno prekopavanje izboljša kvaliteto tal v globino. In tega vam ni treba narediti vsako leto, dovolj je na začetku pridelave ali enkrat na nekaj let.

Zelo je koristno pred gojenjem korenaste zelenjave. Vrstico vgravirajte dvakrat širše in do polovice njenega dna izdolbite drugo. Zemljo položimo ob dno vrste, dodamo kompost in vrnemo zemljo. Naredite enako za drugo polovico. Na ta način zemljo temeljiteje pognojite in obogatite tudi v plasti, ki je pod nivojem normalnega prekopavanja in je lahko suha. Pazite pa, da manj rodovitne zemlje iz spodnje plasti ne mešate z zgornjo.

Kako ga obogatiti?

Zemljo se že pri enostavnem prekopavanju splača ne le prevrniti, temveč tudi nahraniti. Odstranite zemljo s prve vgravirane črte v kupu ali kolesu. V vrsto nasujemo kompost (ali pesek in listje za posvetlitev, lesni pepel ali dolomitni apnenec za oskrbo z minerali) in nato vanj stresemo zemljo iz sosednje vrste. Nadaljujte na enak način. Zadnjo vrsto napolnite z zemljo, ki ste jo pustili na stran.

Zakaj ne bi kopali?

Vir: Youtube

Če zemlje ne obračate, ne boste motili zapletenih odnosov med milijardami talnih mikroorganizmov in gliv, ki lahko delujejo v vašo korist, če jih pustite pri miru.

Lahkih tal ne boste po nepotrebnem izpostavljali eroziji in lažjemu izpiranju hranil.

Prezračevanje s prekopavanjem bo rastlinam začasno koristilo, ne pa tvorbi humusa in s tem sposobnosti tal, da zadržujejo vodo in dolgoročno ohranjajo svojo rodovitnost.

Če boste zemljo namesto prekopavanja redno pokrivali s kompostom in zastirko, boste znatno povečali njeno sposobnost zadrževanja vode in zmanjšali njeno izsuševanje. To je še posebej pomembno zaradi bližajoče se suše in neenakomernih padavin.

Semena plevela, ki mirno in spokojno spi v globljih plasteh zemlje, ne prebudiš – vzklila bodo šele, ko se bodo približala svetlobi.

Podprli boste deževnike, ki bodo v zameno za vas opravili veliko dela – prezračevali in pognojili zemljo. Skozi rove vrtajo do globine dveh metrov in tako omogočijo dostop zraka in vode do nižjih plasti zemlje. Pogosto ne potujejo prazne, ampak pod površje zemlje potegnejo na primer stročnice pokošene trave, ki ste jih vrgli na površje zemlje. Očistijo in obogatijo tla.

Kaj je potrebno?

Potrebujete zalogo kakovostnega komposta in materiala za mulčenje (trava, slama, seno ali listje). Brez polaganja zemlje vrtnarjenje brez prekopavanja ne bo dobro delovalo. Vendar je treba plast zastirke spomladi začasno odstraniti ali pustiti zelo tanko, da se zemlja segreje. Nujna je tudi za direktno setev.

Tla ne smete teptati – med gredicami uporabite poti, ki naj ne bodo preširoke.

Za pletje boste potrebovali plevel ali palico, s katero boste porezali korenine plevela, če se pojavi, zemlje pa ne obračajte. Trdovratnejše plevele lahko iztrebite s prekopalnimi vilami, ki so tudi nežnejše od lopate – zemljo le dvignete in plevel izpulite. Zemljo lahko tudi rahlo zrahljate z vilicami za izkop, ne da bi jo neposredno obračali. Podoben namen ima tako imenovani kavelj za gnetenje.

Vir: revija Recepti, ,

Leave a Response