Kaj pustiti na posteljah?
Trdožive vrste zelenjave lahko pustite na gredah do zime. Solata običajno prenese rahlo pozebo, tako kot rukola, drobnjak, špinača, zelje, redkev, radič ali endivija. Kitajsko zelje brez poškodb preživi do -6 °C.
Podobno lahko brokoli in repa preneseta manjšo zmrzal. V primerjavi s fižolom je grah trdoživ in ga tudi rahel mraz ne uniči. Korenje, pastinak, hren in črni koren pod posteljo iz listja ali slame bodo zdržali tudi po prihodu hude zmrzali. Nabirate jih lahko celo zimo, razen če sneži ali zmrzuje zemlja. Zato je bolje, da vsaj del pridelka poberemo in shranimo v hladni kleti, najbolje v rahlo navlaženem pesku.
Kodrasto zelje ne moti mraza in je po zmrzali še okusnejše. Prav tako por in brstični ohrovt prenašata hudo zmrzal.
Oglejte si vremensko napoved
Vir: Youtube
Toploljubne vrtnine pa lahko uniči tudi kratka in nenadna nočna slana, ki lahko nastopi že proti koncu meseca – predvsem v višjih legah ali nasprotno v mrazih. Med naravnost delikatnimi vrstami zelenjave so v tem pogledu paprika, paradižnik, jajčevci, bučke, buče in melone. In paradižnik in kumare izgubljajo na kakovosti tudi, ko se termometer spusti pod 10 °C.
Zato je treba spremljati vremensko napoved. Plodove se splača obirati pravočasno – predvsem tiste, ki so že zreli, oziroma tiste, ki imajo možnost, da še naprej zorijo na toplem doma. Nato lahko rastline zaščitite z netkanim belim blagom. Če jih dobro zavijete, bodo nepoškodovani prestali tudi padec temperature do -4 °C, še posebej, če naredite šotore iz tkanine, ki prevzame toploto, nakopičeno v zemlji ali stenah.
Prenosni pokrovi iz folije
V pomoč bodo tudi prenosni ovitki iz folije in rokavi. Z naknadno segrevanjem lahko zraste še več plodov. Predvsem pri bučkah in kumarah, kjer jih pobirate še nezrele, se varstvo lahko obrestuje. Enako velja za fižol, ki ga gojimo za spravilo nezrelih strokov.
Pred prihodom prvih nočnih zmrzali pospravite tudi vso baziliko – ta toploljubna enoletnica ne prenaša zmrzali, temperature nad ničlo, čeprav nizke, pa zmanjšajo kakovost listov.
Cvetačo, ki do konca septembra še ni oblikovala rozet za spravilo, moramo zaščititi tudi pred prvimi zmrzali. Tudi čebulo in zeleno je treba pravočasno pospraviti oziroma zaščititi.
Paradižnikom bo v pomoč hruška
Predelava zelenih, strupenih paradižnikov, ki vsebujejo solanin, je tvegana, čeprav so čatniji priljubljeni. Bodo pa na toplem doma zanesljivo dozoreli sadeži, ki so že zrasli do končne velikosti in se skoraj že barvajo. Nabiramo jih še s peclji in jih damo v zaboj skupaj s plodovi, ki izločajo etilen in tako pospešujejo zorenje. Pri tem je najbolj učinkovita hruška, dobro pa bo tudi jabolko. Če so bili paradižniki res zreli, bodo imeli dober okus, čeprav morda ne bodo povsem enaki tistim, ki so dozoreli na soncu.
Buče po obiranju pustite dozoreti
Buče je treba nabrati popolnoma zrele, če jih želite shraniti. Režite jih tudi s posušenim pecljem, ko so popolnoma obarvani in votli na otip. Vendar pa tudi tako zrelim sadežem veliko koristi zorenje po obiranju. Povečal bo njihovo obstojnost in izboljšal okus. Škrob postopoma prehaja v sladkor, buče bodo slajše, izrazitejšega okusa, hkrati pa mehkejše konsistence.
Če je zunaj toplo, jih lahko pustimo pod zavetjem, na mestu, ki je zaščiteno pred dežjem in roso, izpostavljeno sončnim žarkom. Če je zunaj vlažno ali grozi zmrzal, pustimo buče zoreti doma, na sobni temperaturi. Občasno jih obrnemo, da se posušijo z vseh strani.
Sorte buč, vzgojene iz buče ali buče z velikimi plodi (Cucurbita maxima) – mednje sodijo priljubljene hokaido, kuri ali maslena buča – so dokazane z vsaj enomesečnim, še bolje dvomesečnim zorenjem. Buče, vzgojene iz buč (Cucurbita pepo) in muškatne buče (Cucurbita moschata), potrebujejo en ali dva tedna zorenja.
Če ste bučke pustili, da do konca zrastejo in dozorijo, bodo imele podoben rok trajanja kot buče – vendar je gobasto meso takšnih sadežev všeč le redkim jedcem, čeprav jih je mogoče predelati na različne načine.
povezani članki
Vir: Revija Receptář
