Našo višino in stopnjo rasti v zgodnjih letih življenja v veliki meri določajo geni, prehrana in vadba. Po mnenju Barryja Bogina pa bi se morali starši osredotočiti tudi na nekatere psihološke vidike razvoja.
Bogin, ki dela kot biološki antropolog na univerzi Loughborough v Veliki Britaniji, je za časnik povedal izjavil, da psihološko nelagodje igra ključno vlogo pri zastoju v rasti, kar lahko preprečimo z zadovoljevanjem otrokovih treh osnovnih potreb. So ljubezen, upanje in veselje.
Kako lahko psihološko nelagodje ustavi rast
Po mnenju strokovnjaka povzroča zavrnitev najbližjih in pomanjkanje vere v dobro prihodnost “toksični čustveni stres”, ki škoduje telesu. Eden od načinov, kako se to kaže, je blokiranje hormonov, potrebnih za rast.
“Za človeško raso so bistvenega pomena močne družbene in čustvene vezi v obliki ljubezni med mlajšimi in starejšimi ter pravzaprav ljudmi vseh starosti.” pravi Bogin.
“Te povezave so potrebne za pravilno delovanje skoraj vseh bioloških procesov, vključno s prebavo in absorpcijo hranil, dobro imunostjo ter splošno srečo in pozitivnim odnosom do življenja.”
Po njegovih besedah resničnost Boginovih besed potrjujejo tudi države, kjer prebivalci živijo v negotovosti, politični zmedi in nasilju. Primer je Gvatemala, katere prebivalstvo velja za eno najmanjših na svetu. Povprečen Gvatemalec je visok 163 centimetrov, Gvatemalke pa 149 centimetrov.
Na nasprotni strani spektra so države, kot je Nizozemska, ki imajo veliko prebivalcev. Tam moški v povprečju zrastejo do 183 centimetrov, ženske pa do 169 centimetrov. Pri tem nizozemski zakoni zagotavljajo skladnost s socialno podporo in varnostjo.
“Če nimate dostopa do varnosti, zdravstvene oskrbe in izobraževanja ter vas skrbi prihodnost, nimate upanja in to vodi v kronični toksični stres, ki blokira hormone (ki spodbujajo telesno rast).”
Zakaj vojne niso upočasnile človeške rasti
Bogin svoje trditve utemeljuje z raziskavo, ki jo je objavil na straneh publikacije kjer je analiziral podatke o telesni višini ljudi v dveh stoletjih (19. do 21.)
Zanimiv je vpliv iz obdobja svetovne gospodarske krize med letoma 1873 in 1879. Po Boginu so bili ameriški vojaki, naborniki in ujetniki, rojeni na začetku krize, približno 3 centimetre višji od tistih, rojenih po krizi. Enak vpliv so v tem obdobju zabeležili tudi v Britancih. Po krizi se je višina moških spet začela povečevati.
Bogin dodaja, da je med veliko depresijo v dvajsetih letih 20. stoletja ter prvo in drugo svetovno vojno posledice na telesno višino niso bile tako opazne, saj so takratne vlade sprejele drastične ukrepe, da bi čim bolje zaščitile kakovost življenja prebivalcev.
»Čeprav niso veliko zaslužili, so imeli službo in zaslužek, kar je nujno za samozavest in upanje v prihodnost,« je pojasnil Bogin. “Mislim, da se je zato ohranil omehčan odnos do vlad,” je dodal.
