- Kalorično bogata živila z visoko vsebnostjo maščob, enostavnih sladkorjev ali soli običajno veljajo za udobno hrano – vendar nedavne študije kažejo, da ni nujno, da je vedno tako.
- Prekomerno uživanje »nasitne«, a prehransko revne hrane lahko privede do številnih zdravstvenih tveganj.
- Uživanje tolažilne hrane je lahko koristno za splošno dobro počutje, vendar se moramo vedno zavedati, da so čustva močno vpletena v ta proces.
Kaj je tolažilna hrana?
“Tolažilna hrana” je skupno ime za obroke ali posamezna živila, ki potrošniku lahko prinesejo občutek zadovoljstva in dobrega počutja. V slovaščini bi tako lahko udobno hrano opisali kot “udobna hrana” ali “hrana za živce”. Praviloma te jedi spremlja čustvena komponenta in nostalgija, lahko pa se spominjajo otroštva, družine ali prijetnih trenutkov s prijatelji. Če ste npr. ker so otroci oboževali počitnice pri babici, med katerimi vas je tradicionalno pogostila s svojo čudovito juho ob svečkah s cmoki, boste verjetno to jed tudi v zrelih letih povezovali s prijetnimi občutki in se boste za trenutek lahko prenesli nazaj v tista brezskrbna leta.
Kako lahko izgleda tolažilna hrana?
Glede na to, da so tolažilna živila močno povezana s pozitivnimi izkušnjami v otroštvu ali kasnejšem življenju, je njihov videz pri vsakem človeku drugačen. Nedvomno vplivajo kulturne in ekonomske razlike, tradicije in celo starost. Tipični primeri tolažilne hrane so glede na raziskavo, izvedeno v državah Severne Amerike:
- perutninska juha (juha),
- krompirjev čips,
- čokolada,
- piškotki,
- pica
- testenine,
- hamburger,
- sladoled.
Nekatere študije poudarjajo, da ima tolažilna hrana običajno veliko kalorij ali ogljikovih hidratov, kar delno potrjuje zgornji seznam. Povzetek te ideje ne podpira v celoti. Res je, da so kalorično bogata živila z visoko vsebnostjo enostavnih maščob, sladkorja ali soli senzorično privlačna in zagotavljajo hiter in bogat vir energije – še posebej v stresnih situacijah. Tolažilna hrana pa je lahko tudi krepka kokošja juha, ki vam jo je skuhala mama, ali na primer ovseni kosmiči ali testenine s skuto. Upoštevati je treba tudi zgoraj omenjene kulturne razlike (npr. tipična prehrana bo drugačna v državah na sredozemski obali, v Aziji ali Severni Ameriki).
Kako pravzaprav deluje?
Uživanje tolažilne hrane lahko pri ljudeh povzroči prijetne občutke in dobro počutje. Mehanizem delovanja je v resnici zelo preprost – najprej je to sproščanje dopamina, ki je vključen v sistem nagrajevanja, in tako ustvarja prijeten občutek zadovoljstva. Poleg tega je verjetno, da se bo to vedenje ponovilo pri posamezniku, da bi znova dosegel nagrade. In ker so v ta proces vpletena tudi čustva, ne smemo pozabiti niti na limbični sistem.
Za ta razlog potrebno je potegniti jasne meje pri tolažilni hrani in se zavedati, da so čustva vpletena v vedenje pri hrani. Če imate te mehanizme pod nadzorom, vam lahko tolažilna hrana služi kot učinkovit način za izboljšanje počutja in vzbujanje prijetnih občutkov, v drugih primerih pa lahko resno ogrozi psihično in telesno zdravje (v primeru razvoja motnje hranjenja).
Zakaj je lahko prekomerno uživanje tolažilne hrane tvegano?
Kot že omenjeno, čustva igrajo vlogo pri uživanju in končnem učinku tolažilne hrane, zato do neke mere bi ga morali razumeti kot čustveno prehranjevanje. Pri tem bo ključno vlogo odigralo predvsem to, v kolikšni meri se zavedate možnih tveganj, kako pogosto posegate po uživanju tolažilne hrane in nenazadnje izbira hrane in hranilna vrednost dane hrane.
Če je vaša tolažilna hrana npr. nasitna piščančja juha, ki bo polna zelenjave in vam bo dala užitek ne le psihično, ampak tudi prehransko, seveda pa je za tak obrok odveč skrbeti. No, v primeru, da v stresu redno posežete po pici, sladkanih malinah, zavitku čipsa in vedru sladoleda, glede na vaše fizično in psihično zdravje je zaželeno razmisliti o možnem vzroku teh težav, in jih rešite s strokovnjakom. Prekomerno uživanje teh živil lahko poleg povečanega tveganja za nastanek motenj hranjenja povzroči tudi prekomerno telesno težo in debelost, pomanjkanje nekaterih pomembnih hranil in snovi (beljakovin, vlaknin, nenasičenih maščobnih kislin, nekaterih vitaminov in mineralov), pa tudi do sladkorne bolezni tipa II. tipa, visok krvni tlak ali visok holesterol.
“Zdravo” vs. »nezdravo« tolažilno hrano
iz leta 2022 testirala učinek tolažilne hrane na zmanjšanje stresa pri treh skupinah ljudi:
- 1. skupina je uživala “nezdravo” udobno hrano (browniji, pica),
- 2. skupina je uživala “zdravo” udobno hrano (sadje, zelenjava),
- 3. skupina ni zaužila hrane, le počivala je 5 minut.
Udeležencem niso povedali, zakaj so jim postregli hrano ali jim naročili, naj si vzamejo kratek počitek po izkušnji stresorja. Niso vedeli, ali uživajo »zdravo« ali »nezdravo« hrano in jim je bilo samo rečeno, da naj uživajo v obroku in morebiti prosijo za denar.
Pri končni preiskavi ni bilo ugotovljenih razlik med skupinama glede lajšanja stresa – vsi udeleženci so poročali, da se počutijo bolje. Tudi rezultati objektivnih meritev koncentracije kortizola v slini, srčne aktivnosti ali aktivacije simpatičnega živčnega sistema niso pokazali bistvenih sprememb. Čeprav so lahko v resničnem življenju prisotne druge spremenljivke, ki jih v laboratoriju ni bilo mogoče upoštevati, avtorji verjamejo, da ima lahko bolj “zdrava” in prehransko uravnotežena prehrana ali preprost počitek na koncu enak pozitiven učinek kot uživanje kalorično bogate hrane s visoka vsebnost enostavnih sladkorjev in maščob.
Kako narediti udobno hrano dobrega služabnika, a ne slabega gospodarja?
Nič ni narobe, če se občasno ob svoji najljubši hrani spomnite na čase, ko ste se počutili brezskrbno in varno. In tudi če vaša tolažilna hrana ni med prehransko najbolj bogatimi jedmi, ni vam treba skrbeti, da bi bila vaša sicer uravnotežena prehrana pokvarjena, če bi jo občasno vključili.
Če tolažilno hrano vključujete redno in njena hranilna vrednost ni prevelika, lahko poskusite pripraviti tradicionalne recepte v novi, lažji različici (npr. ocvrt sir, pečen v pečici …). Če pa ste opazili, da ob najmanjšem stresnem dejavniku redno posegate po kalorično bogati hrani, katere uživanju pogosto ne morete prenehati niti takrat, ko ste popolnoma siti, morda bi bilo primerno poiskati pomoč psihologa in prehranskega terapevta. V tem trenutku verjetno ne gre več le za nedolžno nostalgijo, temveč za motnjo hranjenja v obliki čustvenega prenajedanja ali prenajedanja.
Po drugi strani pa ima tolažilna hrana lahko tudi terapevtski vidik – znano je, da lahko z njenim uživanjem občutno povečamo vnos hrane pri ljudeh, ki so zaradi starosti, kronične bolezni ali zahtevnega zdravljenja izgubili zanimanje za hrano. Najpogostejši primer je prehrana starejših, ko lahko hrano zavračajo zaradi zmanjšanega zaznavanja okusov, kar povzroča hiranje, hujšanje in izgubo mišične mase. Hkrati lahko to stanje vodi do nepokretnosti, zmanjšanja delovanja imunskega sistema itd. zato je zelo zaželeno vzdrževati optimalen vnos hrane pri starejših ljudeh. Dokazano je tudi, da v primeru nizke hranilne vrednosti živila in kasnejšega »izboljšanja« učinek udobnih živil ostane nespremenjen.
Kaj lahko vzamete iz tega?
Tako imenovani tolažilna hrana pogosto nosi s seboj znake nostalgije in prijetne spomine na otroštvo. Za vsako osebo se lahko vrsta in hranilna vrednost tega živila v vseh primerih razlikujeta vendar se je bistveno zavedati, da so v ta proces vključena čustva. Nekateri procesi, ki se običajno zgodijo v telesu po zaužitju tolažilne hrane, so povezani tudi z mehanizmom motenj hranjenja, še posebej v primerih, ko s hrano redno zmanjšujete stres, je priporočljiv pogovor s strokovnjakom.
Udobna hrana ni nujno, da so le prehransko neuravnoteženi prigrizki, polni nasičenih maščob, enostavnih sladkorjev ali soli – lahko tudi hranljiva živila, polna pomembnih snovi za telo. Zato je treba ustreznost in pogostost njihovega vključevanja vedno presojati individualno. Če ste jih navajeni redno uživati, vam lahko prav pridejo tudi manjše prilagoditve originalnih receptov.
