Da bi se lahko učinkovito borili proti plevelu, moramo nasprotnika dobro poznati in ga znati prepoznati že v kali. Navsezadnje ne bo tako težko, saj se v naših vrtovih pojavljajo v bistvu vedno iste vrste. Če se jih naučimo prepoznati od deset do dvajset, tako rekoč zmagamo. Nekateri so tako razvpiti, da jih prepozna že majhen otrok. O katerih govorimo?
Vir: Youtube
Ni plevela kot plevela
Kdor je vsaj enkrat v življenju »umrl v zemlji«, se dobro zaveda, da so pleveli na vrtu lahko enokaličnični ali dvokaličnični. To je delitev predvsem po obliki semena, a že po kalitvi lahko prepoznamo, kaj je, kaj je zraslo na našem vrtu. Trave na splošno prištevamo med enokaličnice (za idejo zrna zrnja kot semena ne razdelimo preprosto na dve polovici, torej je le ena semenska maternica), ostale rastline s širšimi listi pa nato uvrščamo med dvokaličnice. Po tej razdelitvi pogosto pristopamo tudi k njihovemu odstranjevanju in nas vodi tudi nabava herbicidov.
Zahrbten regrat
Med plevelne rastline, ki bi jih morali znati prepoznati po največji možni uspešnosti v boju z njimi, takoj ko poženejo prve liste ali nad zemljo, sodi na primer navadni regrat. Med drugim je zapleteno v tem, da bo, če ga pustimo rasti dlje, hitro začelo poganjati korenine pod zemljo, iz katerih bodo nato na različnih (in precejšnjih) razdaljah rasli drugi osebki. Uničiti razraščen regrat je res junaški podvig. Z malo nege lahko že predšolski otrok potegne majhno rastlino iz zemlje.
Zdravilen, a nadležen trpotec
Drug plevel, ki ga zlahka prepoznamo, je trpotec. Za razliko od regrata ima preprosto korenino, tako da ni nevarnosti podzemnega širjenja. Po drugi strani pa lahko ena rastlina proizvede tudi do tisoč odpornih semen, zato je nikoli ne smemo pustiti, da cveti in predvsem dozori. Marsikaj bi nam bilo žal v prihodnjih letih. Trpotca se najlažje znebimo, če nimamo z njim prekritega celega vrta, če ga tako kot pri regratu previdno izpulimo s celo korenino.
Deteljica za srečo, detelja za jezo
Štiriperesno deteljico je že kdaj iskal skoraj vsakdo, zato s prepoznavanjem deteljice ne bomo imeli težav. S svetlobno hitrostjo se lahko razširi tudi po vrtu, zato ga vsakič, ko se sprehodimo med gredicami ali po trati, izpulimo iz zemlje.
Če se je razširil, ne da bi opazili, lahko poskusimo izkoristiti njegovo slabost: raste predvsem v tleh, revnih z dušikom. Dušikovo gnojilo torej lahko pomaga drugim rastlinam, detelja pa z njim zagotovo ne bo zadovoljna. Prav tako bomo omejili pojav detelje in drugih plevelov z znižanjem pH tal, na primer z gnojenjem z organskimi sredstvi.
Marjetice so najraje na travniku
Lepe so, nežne in radi jih imamo na naravnem travniku. Nočemo pa jih videti niti doma na urejeni zelenici. Govorimo o marjeticah, ki jih tudi pri košnji trate ne bomo takoj uničili – nasprotno, pogosto krajšanje le pospešuje njihovo rast.
Ena od rešitev je lahko začasno opustitev košnje trate. Marjetice imajo veliko sončne svetlobe in se zagotovo ne bodo dobro počutile v gostem visokem rastlinju. Seveda pride v poštev tudi mehansko odstranjevanje, vendar je zaradi tega, kako hitro se razmnožujejo in koliko jih je lahko v trati, pogosto nujen kemični poseg. Izpulili ga bomo na gredicah.
Napadalcev je veliko več
Drugi pogosti pleveli na naših vrtovih so na primer nezaželene rastline, ki so na travniku okrasne, na gredici pa bi nas ovirale. Seveda se tudi pri teh najbolje obnese ročni način odstranjevanja, a če nam ne uspe, ne preostane drugega kot uporaba herbicida.
So zelo sposobni preživeti in se razmnožujejo tako s semeni kot s podzemnimi korenikami. Lastniki zemljišč, bogatih z dušikom, morajo biti pozorni. Določena prednost koprive je vsaj to, da gre za zdravilno rastlino, ki jo lahko po utrganju (če jo pustimo rasti) posušimo in uporabljamo na primer proti vnetju sečil, za zniževanje krvi. sladkorja, pa tudi pri težavah s kožo.
so še en pogost plevel, ki ima koristi tudi od starodavne zgodovine svojega rodu. Njihovo visoko vsebnost silicija lahko uporabimo za gnojenje drugih rastlin, če natrgane preslice prelijemo z vodo in pustimo, da fermentirajo. Odcejena raztopina po redčenju bo več kot dobro služila.
Neprijetne so tudi na vrtovih, če so pogoste. Gre za invazivno vrsto, ki je res ne smemo izpustiti. Najdemo ga predvsem v širših vrstah med koreninami, kjer se najbolje obnesejo. Na večjih zemljiščih nam, ko se pojavijo, ne preostane drugega, kot da uporabimo herbicid. Če poženejo prej kot gojene rastline, jim lahko gardenije odvzamejo prostor in svetlobo.
Poznamo jih že iz otroštva in se jih morda celo radi spominjamo. velikokrat smo jih izčesali iz las ali s težavo izpulili iz puloverjev, pa tudi z vrta jih moramo zelo hitro odstraniti. V vsaki pozabljeni roži, ki dobi priložnost dozoreti, je na desetine lahkih in z vetrom zlahka raznesenih semen, ki takoj zasedejo tudi najbolj skrite kotičke vrta. Najbolje, kar lahko storite v tem primeru, je uporaba selektivnega herbicida (v travniku) in vložite malo človeškega truda v zakon.
Še enega plevela, ki ga poznamo že od otroštva, moramo biti zelo previdni. Je rastlina s čudovitimi cvetovi, ki v svoji žlahtni obliki okrasijo vrtove, grede in druge sproščujoče kotičke. Hkrati pa bodo njeni dolgi vijugasti poganjki dolga leta zamašili vrt tudi zato, ker lahko njena semena v zemlji preživijo desetletja. Osnovno pravilo v tem primeru je torej: likvidirajte pravočasno, redno in vztrajno. V tem primeru uporaba kemikalij ni priporočljiva, že zato, ker gre za zelo odporno rastlino in obstaja nevarnost poškodbe okoliške vegetacije. Pomembno je, da gredico po koncu sezone prekopljemo in čim bolje odstranimo globoke korenine, s katerimi bo parcela verjetno dobesedno prepletena.
Pomembna je preventiva
Da bi bilo plevela na vrtu nasploh čim manj, se je treba truditi preprečiti, da bi vzklil. Pleveli radi zasedejo prosta mesta, kjer imajo dovolj sonca in vlage čisto zase. Eden od načinov boja proti njim je, da jim ne ustvarimo primernih pogojev za življenje. Zaradi varnosti lahko požeto gredico prekrijemo z zastirko (na primer sesekljano travo) ali črno folijo. Pomanjkanje svetlobe odvrača plevel od rasti.
Primerna alternativa mulčenju je tudi setev rastlin za zeleno gnojenje. Lahko so to stročnice, ognjič in druge primerne rastline, ki ne le da ne puščajo prostora za plevel, ampak po prekopavanju zemlji dodajo nova hranila.
Skrb za vrt je delo, ki se nikoli ne konča, bitko z naravo pa smo kot človeštvo že izgubili. Lahko le poskušamo ne predati bitke in čim bolj braniti svoj košček od ograje do ograje. Toda pogled na urejene in čiste gredice bo odlična nagrada.
Viri: , ,
